Somatske celice v mleku

11. 01. 2020

Somatske celice v mleku in mastitis

Število somatskih celic (ŠSC) v mleku lahko nudi rejcem veliko pomoč pri zgodnjem odkrivanju obolenj vimena.

Ob vdoru patogenih bakterij v notranjost vimena se sproži vnetni proces (mastitis), posledica katerega je praviloma tudi povečano število somatskih celic (levkocitov) v mleku. Vnetje je obrambni odgovor na škodljive vplive, katerim je telo izpostavljeno. Ti vplivi so lahko posledica kužnih dejavnikov (bakterije in strupi, ki jih le-te izločajo), mehanskih vzrokov (udarci, pritiski), lahko pa je vnetje tudi posledica prekomerne vročine, mraza, ipd.

Zgodnje odkrivanje in zdravljenje mastitisov je zelo pomembno, saj povzroča mastitis med boleznimi največ škode in težav pri prireji mleka. Izgube nastajajo zaradi:

• zmanjšane prireje mleka, ki predstavlja okrog 70 % izgub povezanih z mastitisi,
• velikih stroškov zdravljenja,
• zavrženega mleka,
• prezgodnje izločitve živali in povečanega remonta,
• zmanjšanega genetskega napredka,
• zmanjšane kakovosti in cene mleka.
  

Izgube zaradi zmanjšane prireje mleka rejci običajno podcenjujejo, saj se te pojavljajo že pri prikritih oblikah mastitisov, ko je mleko videti še normalno. Marsikdo se odzove šele takrat, ko mu zaradi somatskih celic v mleku grozi zmanjšanje odkupne cene mleka.

Vsako mleko vsebuje somatske celice, vendar na splošno velja, da jih je v mleku zdravih krav pod 200.000 na ml. Pri kravah v prvi laktaciji jih je še manj. Večje število somatskih celic je nenormalno in kaže na verjetnost okužbe. Že če bazenski vzorec vsebuje okrog 200.000 celic na ml je to znak, da je v čredi okuženih približno 6 % vimenskih četrti.

Povečano ŠSC v mleku ni vedno posledica mastitisa. Na povečanje lahko vplivajo tudi drugi dejavniki.

Na število somatskih celic v mleku vplivajo naslednji dejavniki:

•  Vrsta okužbe oziroma povzročitelja mastitisa

Za nekatere povzročitelje mastitisa je značilno zelo močno povečanje ŠSC, nekateri drugi pa povečajo ŠSC le malo. Z vidika somatskih celic so najbolj problematični povzročitelji prikritih mastitisov, ki povzročajo dolgotrajne okužbe, ki jih težko odkrijemo.

• Pretečen čas od okužbe do vzorčenja mleka

ŠSC se začne praviloma povečevati še preden lahko z drugimi metodami odkrijemo mastitis. Z napredujočo okužbo se ŠSC povečuje.

• Uspešnost zdravljenja

Po uspešnem zdravljenju vimena se začne ŠSC v mleku postopno zmanjševati. Zmanjševanje lahko traja nekaj tednov, s tem da število običajno nikoli ne pade na raven, ki je bila značilna za kravo pred okužbo. Tako ostane npr. v mleku prvesnic, ki imajo pred mastitisom praviloma manj kot 100.000 celic na ml, po uspešnem zdravljenju v mleku približno 150.000 somatskih celic na ml. Pri starejših kravah ostane po ozdravljenem mastitisu v mleku pogosto okoli 300.000 celic na ml. Vsaka okužba vimena, ki poveča ŠSC, ima praviloma za posledico povečanje ŠSC do konca življenja.

•  Zaporedna laktacija

Najmanjše ŠSC je značilno za mleko prvesnic. ŠSC se s starostjo krav, oziroma z zaporedno laktacijo, postopno povečuje, tudi če krave ne zbolevajo za mastitisom.

•  Faza laktacije

Takoj po telitvi je v mleku razmeroma veliko somatskih celic. Nato se do obdobja od 20. do 100. dne laktacije ŠSC zmanjša, proti koncu laktacije pa se ponovno poveča.

•  Mlečnost

Mleko krav z veliko mlečnostjo vsebuje zaradi učinka redčenja praviloma manj somatskih celic, kot mleko krav z majhno mlečnostjo.

•  Stres in bolezni

Stres, neustrezno okolje ter okužbe in bolezni, ki niso povezane z vimenom, prav tako povečajo ŠSC v mleku.

Prispevek večine dejavnikov, ki povečujejo ŠSC v mleku, je v primerjavi z mastitisom relativno majhen.

Preprečevanje okužb

Zatiranje mastitisov mora temeljiti na preprečevanju okužb. Po zdravljenju posegamo le če pri preprečevanju nismo bili uspešni.  Ukrepi za preprečitev okužb:

• Ustrezna higiena molže in brezhibno delovanje molznega stroja

Priporočljiva je molža čistega suhega vimena, razkuževanje seskov po molži, molža okuženih krav na koncu ali s posebno enoto.

•  Ustrezna vhlevitev

Poskrbeti je potrebno za ustrezno namestitev krav v laktaciji, presušenih krav in telic. Še posebno pozornost moramo nameniti porodnim boksom in vzdrževanju čistoče v molzišču.

• Ustrezna klima v hlevu

Neugodni so velika vlažnost, povečana prisotnost amonijaka v zraku zaradi slabega zračenja, prepih ali vročina poleti.

• Pravilno načrtovan in dimenzioniran hlev in oprema

Ugodje živali zmanjšuje stres in poškodbe. Prekratka stojišča ali ležalni boksi povečujejo možnost poškodb in povečujejo pogostnost poležavanja na blatnih hodnikih.

• Zmogljivosti hleva prilagojeno število krav

Pretirana gneča in premalo ležalnih boksov povečujejo možnost okužb in poškodb.

• Čista in čim bolj suha ležišča

Najboljši je nastilj iz anorganskega materiala, kot sta pesek ali mivka.

• Primerni izpusti in pravilno vodenje paše

V primeru velike gneče v senci ob poletni vročini ali v primeru razmočenih tal ob deževju se poveča nevarnost okužb.

• Povečevanje odpornosti živali z ustrezno prehrano

Poskrbeti je potrebno za ustrezno preskrbo živali z energijo, beljakovinami, rudninami in vitamini. Na imunski sistem še posebno vplivajo vitamina E in A, ß-karoten ter mikroelementi selen, baker in cink. Pozornost je potrebno posvetiti tudi presušenim kravam in telicam.

• Preprečevanje nastanek presnovnih in drugih bolezni (ketoza, poporodna mrzlica, acidoza vampa)

Krmljenje in menedžment morata ustrezati potrebam živali glede na njene genetske zmogljivosti.

• Krmljenje neoporečne krme

Problematična je tako plesniva krma, kot silaža, ki se greje.

• Ustrezno presuševanje, izločanje problematičnih živali iz reje in takojšnje zdravljenje klinično bolnih živali

Pri zdravljenju mastitisov se je potrebno dosledno ravnati po navodilih veterinarja oziroma skupaj z njim pripravi program sanacije v čredi.

Posredni kazalniki na prikrite mastitise ŠSC, ISC, PSC in DŠSC nam lahko služijo:

• Pri odkrivanju problematičnih krav, ki bi lahko imele mastitis

Kazalniki nakažejo problematične krave, ki so najverjetneje okužene z najbolj nalezljivimi povzročitelji mastitisa. Za pravilno zdravljene je priporočeno testirati posamezne četrti na vrsto povzročitelja, kar omogoči pravilno in uspešno zdravljenje, ki ga rejec izvede v sodelovanju z veterinarjem.

•  Pri odločanju o rabi mleka problematičnih krav v druge namene

Če je bazenski vzorec mleka blizu mejne vrednosti in obstaja nevarnost, da izgubimo ekstra kakovost in bo zaradi tega mleko slabše plačano, mleko krav z največjim številom somatskih celic uporabimo za napajanje telet. V manjših čredah lahko ena sama krava prispeva prek 50 % ŠSC v skupnem vzorcu.

•  Pri odločanju o izločitvi krav iz reje

Krave, ki imajo velik ISC in PSC in se to ponavlja iz meseca v mesec ali celo iz laktacije v laktacijo, bi bilo smiselno izločiti. Tudi pri kravah, ki so bile že večkrat zdravljene (trikrat in večkrat), velja razmisliti o izločitvi.

•  Pri odločanju o načinu presušitve

Krave z velikim ISC in PSC, ki se bližajo koncu laktacije, je priporočljivo presušiti prej in jih ob presušitvi zdraviti. S tem se verjetnost za uspešno zdravljenje poveča. Laktacijo je smiselno skrajšati tudi od 1 do 2 meseca. V naslednji laktaciji je priporočljivo že prvi mesec po telitvi preveriti uspešnost zdravljenja. Če je ISC prvi mesec po telitvi večji kot ob presušitvi pomeni, da pri zatiranju mastitisa verjetno nismo bili uspešni.

•  Pri določanju zaporedja krav pri molži

Nekateri povzročitelji mastitisa se prenašajo z vimena na vime z molžo. Zaradi tega je zelo pomembno zaporedje molže. Priporočeno je, da ne glede na dosledno razkuževanje molznih enot, okužene krave molzemo kot zadnje ali pa s posebno molzno enoto.

 Več o somatskih celicah in mastitisih (dr.vet.med. Črt Praprotnik)