Bolezni in prirojene napake goveda

Timpanija vampa nastane zaradi napihovanja s plinom, ki ga žival ni zmožna izrigati.

Ločimo dve vrsti akutne timpanije: primarno ali penasto in sekundarno.

Primarna ali penasta timpanija nastane zaradi zaužitja različnih vrst lahko prebavljive krme (posebno še mlade detelje, lucerne, krmnega ohrovta in drugih mladih strniščnih posevkov), ki ima visoko vsebnost vode, beljakovin, saponinov in hemiceliloze. Podoben učinek pa ima tudi preobilno krmljenje močnih krmil z veliko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Tekom vampove fermentacije se izoblikuje stabilna pena, ki se ne more izločiti s podrigavanjem.

Sekundarna timpanija nastane zaradi #naslov01112(zamašitev s hrano ali požrtim predmetom, pritisk okoliških organov in tkiv, npr. otekle bezgavke, ognojki, rakaste tvorbe)požiralnika. Vzrok je lahko tudi v ohromelosti živca #naslov02236 (oživčuje vamp in okoliške trebušne organe), preponske kile, tetanusa (ohromelost mišic), krča kapice zaradi poškodb na njeni steni. Timpanija pa je lahko tudi posledica atonije vampa (mlahavosti vampovih sten) in hipokalcemije (zmanjšana koncentracija kalcija v krvi) .

Znaki timpanije se pojavijo v eni uri po zaužitju rizične krme. Vampova motorika je v začetku povečana, vendar se kasneje zmanjša, ko se vamp preveč napihne. Lakotnice so izbočene, žival na široko stoji. Zaradi povečanega pritiska vampa na prepono je oteženo dihanje in delo srca, pulz je pohitren, žival izteguje jezik in se slini. Pogin nastopi v 3 do 4 urah zaradi odpovedi krvnega obtoka.

Gravidnostna toksemija se pojavlja pri kravah v zadnji tretjini brejosti, zaradi večjih potreb plodu po energiji in hkrati premajhnega vnosa hranil, slabega zdravstvenega stanja živali (npr. šepanja in obolenja ustne votline, skratka takih obolenj ki povečujejo potrebo po energiji oziroma otežkočajo hranjenje) in brejosti z dvojčki. Pride do resnega pomanjkanja glukoze v organizmu, ki jo le-ta težko kompenzira, hkrati pa se pojavi še ketoza in metabolna acidoza.

Klinični znaki so pomanjkanje apetita, odsotnost defeciranja in ruminacij, fetalna smrt, ataksija in apatija. Kot terminalni znaki tik pred smrtjo se pojavljajo še opistotonus, krči in koma.

Pri hidropsu (vodenici) plodovih ovojnic pride do nabiranja prekomerne količine tekočine v prostoru med posteljico (placento) in plodom. Nabere se lahko od 80 do 110 l tekočine. Glede na to v kateri plodovi ovojnici se nabira, ločimo:

  1. hidroalantois, ki nastane zaradi okvar placente
  • v alantoisni vreči se nabere večja količina bistre vodene tekočine, ponavadi v zadnji tretjini brejosti,
  • plod je normalen,
  • trebuh krave je povečan, otipanje plodu ali placentomov (mesta stika fetalne in maternalne placente) rektalno ni mogoča,
  • stanje se ponavadi pojavi pri bolnih kravah, ki so neješče, z zmanjšano motoriko vampa, dehidracijo in mišično slabostjo,
  • krave pogosto obležijo,
  • placenta je odebeljena (edematozna),
  • pri porodu s hidroalantoisom je potreben poseg veterinarja, da opravi carski rez, drenažo tekočine in postopertivno oskrbo, pogini so pogosti,
  • po porodu, če krava preživi, je pogost metritis,
  • napoved glede preživetja in plodnosti krave je slaba,
  1. Hidroamnij, ki  nastane zaradi razvojnih napak na teletu
  • placenta ni spremenjena,
  • pride do postopnega nabiranja goste lepljive tekočine v času druge polovice brejosti,
  • ponavadi se plod in placenta lahko otipa,
  • krava je klinično zdrava,
  • porod nastopi v pravem času, pogosto pa se rodi majhno in deformirano mrtvo tele,
  • poporodni metritis se redko pojavi,
  • pri porodu običajno ni potreben veterinarski poseg,
  • napoved glede preživetja in plodnosti krave je dobra,

Ketoza je metabolno obolenje predvsem visoko proizvodnih krav molznic. Nastane ko živali, da bi premostile primanjkljaj energije v najvišjem stadiju laktacije črpajo telesne zaloge lipidov, iz katerih nastane prekomerna količina ketonskih teles.

Klinični znaki

Bolezen se izraža v obliki hitre izgube teže, padcu mlečnosti, zmanjšanem apetitu ter apatičnost, pojavijo se lahko tudi živčni znaki (maniakalna oblika ketoze se kaže v nemiru lahko pa tudi v agresivnosti živali).

Prognoza

Krave redko poginejo zaradi primarne ketoze, stanje se po padcu mlečnosti in ponovni vzpostavitvi normalne energetske bilance popravi, vendar lahko pride do hujših poškodb notranjih organov, predvsem jeter.

Indigestije, ki izhajajo iz vampove in kapične vsebine

Load More


Load More


Load More


Load More


Load More


Load More


Load More

Prebavne motnje (dispepsije) pri novorojenih teletih

Load More


Load More

Load More


Load More

 

Vzroki za pojav osteomalacije (kostolomnice) so isti kot pri rahitisu, le da se obolenje pojavlja pri odraslih živalih. Prizadete živali slabo priraščajo, kažejo nenormalen apetit (ližejo omet, grizejo les), pojatev preneha. Pojavi se šepanje in pogosti zlomi reber, medeničnih in dolgih kosti. Hrbtenica se pogosto deformira (lordoza, kifoza).

Hipomagnezična (pašna) tetanija nastane zaradi pomanjkljivega vnosa magnezija s krmo. Hipomagnezemija je pogosta na območjih revnih s tem elementom. Najbolj izpostavljene pa so pasoče krave v laktaciji. Padec koncentracije magnezijevih ionov v krvni plazmi privede do pojava hiperekscitabilnosti (preobčutljivosti na čutne dražljaje), trde hoje, mišičnih krčev in smrti. Krave padajo na tla in veslajo z nogami po zraku.  Smrt je v najtežjih primerih nenadna, še preden opazimo klinične znake, v lažjih primerih obdobje krčev traja več dni, če žival ni ustrezno zdravljena.

Pašna tetanija ni individualna bolezen živali, ampak je to problem celotne črede. Po pojavu prvih primerov obolenj je potrebno nemudoma poskrbeti za ustrezno prehrano cele črede s poudarkom na oskrbljenosti z magnezijem.

Opis bolezni

Poporodna pareza (ležanje po porodu, poporodna ohromelost) se pojavi 1 do 3 dni po porodu. Do ohromelosti pride zaradi izgube kalcija (ki je ključni element pri uravnavanju živčno-mišičnega delovanja in mišične kontrakcije) z mlekom. Pojav je najpogostejši pri visoko produktivnih mlečnih kravah starejših od 5 let, v povezavi s težkimi porodi, zaostajanjem posteljice in izpadom maternice, pomembno vlogo pa igra tudi način prehrane med presušitvijo, ki vpliva na zmožnost hitre mobilizacije kalcija iz rezerv v skeletu (krave, ki so med presušitvijo dobivale s kalcijem bogat obrok, niso zmožne tako hitro črpat lastnih rezerv). Raven kalcija v krvni plazmi pade za 2 do 5 krat.

Klinični znaki

V prvi fazi krave še stojijo, vendar se že pojavi vznemirjenje, mišična šibkost, tresavica in motnje v ravnotežju.
V naslednji fazi krave niso sposobne več vstati, a lahko še normalno ležijo, pojavi se depresija, neješčnost, gobec je suh, telesna temperatura pade pod normalno. Srčni utrip se poveča, zaradi paralize gladkih mišic prebavil preide do zastoja peristaltike, pojavi se napetost (timpanija) in iztrebljanje preneha.
V tretji fazi se stopnja nezavesti poglablja dokler žival ne pade v komo. Napetost je vedno hujša, pulz pa pohitren in šibek. V tem stanju ponavadi živijo samo še nekaj ur.

Vzrok za pojav rahitisa je pomanjkanje fosforja, kalcija ali vitamina D oz. nepravilno razmerje med fosforjem in kalcijem v obroku pri rastočih mladih živalih. Rahitične živali zaostajajo v rasti, dolge kosti okončin so skrivenčene, sklepi so odebeljeni. Premikanje je oteženo zaradi bolečin in deformacij sklepov. Zaradi krhkosti kosti so zlomi pogosti.

Transportna tetanija najpogosteje prizadene dobro hranjene krave v pozni brejosti med in kmalu po dolgotrajnem transportu ali izpostavljenosti kakšni drugi obliki stresa. Točen vzrok je neznan, izpostavljene pa so živali, ki jim primanjkuje kalcija, magnezija, vode ter zaradi prevelike gneče in slabe ventilacije med transportom.

Kot prvi znak se pojavi nemir, ki mu sledijo opotekanje, nekoordinirano gibanje in delna ohromelost zadnjih okončin. Poveča se srčni utrip in hitrost dihanja, pojavi se huda žeja in abortus. Če se pogoji ne izboljšajo in če živali niso bile zdravljene sledi popolna paraliza, izguba zavesti in smrt v nekaj dneh.

Zamaščenost jeter se pojavi kot posledica negativne energetske bilance (glej ketoza) največkrat po porodu pri kravah, ki so se v dobi presušitve preveč zredile. Pri takih obstaja tudi velika verjetnost za kasnejši nastanek ketoze. Po porodu žival zaradi velike potrebe po energiji začne črpati maščobne zaloge, ki se najprej sprostijo v kri kot maščobne kisline in nalagajo v jetrih, ki jih potem naprej presnavljajo. Jetra imajo omejene presnovne zmožnosti, zato se presežek maščobnih kislin tam nalaga v obliki trigliceridov in jetra se zamastijo. Proces je zelo hiter, zamaščenost jeter nastane že po 1 do 2 dneh hude negativne energetske bilance. Specifičnih kliničnih znakov to obolenje ne povzroča, pojavi se apatija, stanje lahko vodi v ketozo.

Load More