Zastrupitev z bakrom

Vzroki

Do akutne zastrupitve pride največkrat ob neprevidnem ravnanju s škropivi, ki vsebujejo Cu, krmljenju goveda s travo in listi rastlin poškropljenih s raztopino bakrovih preparatov in paša po pašnikih, posutih z bakrovim sulfatom. Kronična zastrupitev nastane pri kontaminaciji krmnega rastlinja z industrijskimi emisijami, pri teletih pri obilnem krmljenju z mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo Cu, možna pa je tudi zastrupitev z rastlinjem, ki ta element kopiči.

Klinični znaki in prognoza

Bolezenska znamenja se pojavijo 1 do 2 dni po zaužitju večje količine Cu. Pri akutni zastrupitvi pride do draženja sluznice siriščnika. Živali postanejo neješče, žejne, se slinijo, davijo in celo bljuvajo zeleno modro vsebino. Prisotna so količna znamenja in huda driska, iztrebki so modrikasto obarvani in pogosto krvavi. Pojavi se mišični drget, slabost v zadnjih okončinah, težave s hojo, zgubljanje ravnotežja. Živali nazadnje obležijo. Krvni obtok je hudo prizadet, mlečnost pa bistveno zmanjšana.

Akutna toksična doza za odraslo govedo pri enkratnem zaužitju je 200 mg Cu/kg telesne teže.

Do kronične zastrupitve pride šele po večtedenskem ali mesečnem jemanju doze nad 3 mg Cu/kg na dan. Potem ko je prekoračena zmožnost nalaganja Cu v jetrih, se poveča njegova koncentracija v krvi. Stres še pospeši potek bolezni. Cu v krvi povzroči hudo hemolizo, katere posledice so slabokrvnost in pojav hemoglobina v krvi in urinu ter zlatenica. Prizadete živali so neješče, apatične, oslabele, vidne sluznice so blede in rumenkaste. Urin je rdečerjav. Pri akutni zastrupitvi poginejo živali zaradi odpovedi krvnega obtoka. Pri kronični zastrupitvi živali nenadoma poginejo z znamenji akutne zastrupitve (ponavadi v 1 do 3 dneh), pri preživelih pa ostanejo jetra še dalj časa prizadeta.