Travmatske poškodbe

 

Travmatske poškodbe nastanejo zaradi delovanja mehanske sile na telo. Njihov vpliv je lokalen, ki se kaže v poškodbi tkiva na mestu delovanja sile in splošen, ki prizadene cel organizem. Skupne značilnosti reakcije organizma na hudo akutno travmo, poimenujemo s splošnim imenom šok.
Organi oz. tkiva so različno odporni na mehanske vplive. Rahlo vezivo je npr. odpornejše proti vleku in pritisku kot čvrsto. Parenhimski organi, kot so jetra, ledvice, vranica in srce, se pri delovanju mehanskih vplivov (vlek, pritisk, udarec) relativno lahko raztrgajo. Živčno tkivo je izredno občutljivo na udarce in pritisk, hitro nastane pretres z bolj ali manj obsežnimi krvavitvami, posebno na možganski bazi.
Glede na površino poškodovanega tkivnega področja razlikujemo ostre (1) in tope (2) travme.

1) Pri delovanju ostrih predmetov na telo se pretrga kontinuiteta tkiva in nastane rana (vulnus). Njena morfološka podoba pa je odvisna od oblike predmeta in od intenzivnosti ter časa trajanja mehanske sile. Pri vreznini (incisio)- rana je gladka, dolga in ozka, poškodba tkiva pa minimalna, zato se rana hitro celi. Druge ostre travme so še ugriz, vbod, strelna rana, udarnina, raztrganina, zmečkanina in prebojna rana, kjer je čas do ozdravitve zaradi hujših poškodb tkiva daljši..

2) Pri topi travmi je večja površina telesa ali tkiva hkrati izpostavljena vplivu mehanske sile. Pri poškodbi sklepov poznamo izvin (distorzio), kjer so anatomski odnosi v sklepu še ohranjeni,  natrgane pa so sklepne vezi. Pri izpahu (luxatio) pa so iz pravilne lege premaknjene tudi kosti. Pri poškodbi trdih tkiv (kost, hrustanec, rog, parkelj, zob) lahko nastane zlom (fraktura;  kontinuiteta kosti je popolnoma prekinjena; lahko je zaprta ali odprta, če je kost predrla še kožo).

Ruptura (pretrganje) je poškodba, pri kateri se tkiva raztegujejo toliko časa, dokler se med sabo ne ločijo. Ruptura lahko prizadene steno votlega organa (sečnik, žolčnik), kapsulo parenhimskih organov (jeter, ledvic) in tkiva, kot so mišice, kite in vezi (ligamenti).

Pretres (commotio) nastane zaradi delovanja mehanske sile na centralni živčni sistem (udarec v glavo)in povzroči funkcionalne motnje centralnega živčnega sistema, ki lahko vodijo do izgube zavesti.

Odlepljenje (dekolment) nastane po delovanju tangencialno usmerjene sile na kožo in se od odrgnine razlikuje po tem, da gre tu za globlje poškodbe (tudi usnjice in podkožja)

Laceracija (raztrganina) je rana za katero je značilno raztrganje tkiva zaradi topega predmeta, predvsem pri avtomobilskih nesrečah.

Pri udarnini (kontuziji) koža ni pretrgana, poškodovano pa je tkivo pod njo. Zaradi raztrganih kapilar se pojavi rdeča oteklina.