Parazitoze

Parazitoze se delijo glede na povzročitelja na:

Povzročajo jih enocelične praživali (protozoa), pri govedu gre v večini primerov za kokcidiozo (povzročitelji so iz rodu Eimeria in sicer E.zuerni, E. bovis in E. auburnensis). Povzročitelj se razmnožuje v črevesni sluznici, infektivne oblike (oociste) pa se izločajo z blatom na prosto, kjer lahko dolgo časa preživijo (do 1 leta, pri temperaturi od -30 do +40 °C). Novi gostitelj se okuži po oralni poti. Za kokcidiozo so dovzetna teleta in mlado govedo v starosti od 1 meseca do 1 leta, bolezen se pogosteje pojavlja v obdobjih ekstremno vročega in mrzlega vremena, ko so živali najbolj podvržene stresu. Inkubacijska doba (obdobje od zaužitja oociste do pojava znakov bolezni) traja od 17 do 21 dni. Bolezen poteka večinoma brez pojava bolezenskih znakov ali pa kronično. Pojavijo se tekoči iztrebki, lahko s primesjo krvi, stanje se po nekaj dnevih popravi. V hujših primerih se razvije driska. Iztrebkom je primešana kri, sluz in delci črevesne sluznice. Temperatura je povečana, pojavi se dehidracija, neješčnost, otožnost in hujšanje. Možne so še vzporedne infekcije s koronavirusi in bolezenske komplikacije (#naslov01097). Brez terapije teleta s to obliko bolezni lahko poginejo, preživela pa lahko ostanejo za stalno okužena, bolezen pa poteka naprej v kronični obliki.


Metljavost se pojavlja predvsem pri govedu na paši po močvirnih travnikih, saj zajedalski metljaji za svoj razvoj potrebujejo kot vmesne gostitelje nekatere vrste vodnih polžev. Pri ans se pojavljajo 3 vrste: Fasciola hepatica, Dicrocelium dendriticum in Pharamphistomum cervi.

Prvi (
Fasciola hepatica) zajeda v jetrih in žolčevodih, kjer lahko v času ko kot ličinka migrira po jetrnem tkivu resno prizadene jetra, saj povzroči nastanek krvavitev, perforacijo (predrtje) jetrne kapsule in cirozo (brstenje vezivnega tkiva na račun odmrlih jetrnih celic). Pojav kliničnih znakov je odvisen od števila zajedavcev, pojavi se slabokrvnost, otekline pod spodnjo čeljustjo in ventralnih delih telesa, hiranje in padec mlečnosti.
Dicrocelium dendriticum kot odrasel parazit živi v žolčnem mehurju in večjih žolčevodih, večinoma ne povzroča bolezenskih znakov, razen ob masovnih infestacijah, ko povzroči zadebelitev sten žolčevodov in cirozo jeter.

Tretji, Paramphistomum cervi ali vampov metljaj, se kot mlad parazit naseli najprej v tankem črevesu, po 3 do 5 tednih pa se preseli v vamp. Odrasli ne povzročajo škode, mladi pa v večjem številu močno poškodujejo steno dvanajstnika, kar ima za posledico hudo vnetje črevesne sluznice s krvavitvami in nekrozo. Prizadete živali zavračajo hrano, pogosto pijejo, hujšajo in imajo hudo drisko. Pri mlajših tudi pogini niso izključeni, starejše živali razvijejo imunost, vendar še vedno prenašajo odrasle zajedavce.

Kategorije: Bolezni

Trakuljavost pri govedu pri nas povzročata 2 vrsti: Monesia  expansa in Monesia benedeni. Vmesni gostitelji so pršice, odrasle pa zajedajo v debelem črevesju telet in mladega goveda, kjer zrastejo tudi do več metrov v dolžino. Povzročajo zapore črevesja (obstipacije), zaostajanje v rasti in hujšanje, pojavlja se tudi občasna driska, napet trebuh in timpanija.

Kategorije: Bolezni, Infekcije

Gliste (nematodi) napadajo predvsem govedo na paši in tiste, ki imajo dostop do prostega okolja, v hlevski reji pa se redkeje pojavljajo. Jakost invazije z nematodi je poleg načina reje odvisna še od kontaminacije pašnikov s paraziti (najbolj pogoste invazijske oblike so ličinke), ki je odvisna od letnega časa, klimatskih pogojev (najbolj jim ustreza toplo in vlažno vreme), režima paše (ob pogostejši menjavi pašnikov so manjše možnosti za širjenje) in odpornosti gostiteljev (mlade, živali so bolj dovzetne).
Pri teletih v hlevski reji je najpogostejša neoasakridoza telet, ki jo povzroča 15 do 30 cm dolga glista Neoascaris vitulorum. Številni odrasli zajedavci te vrste, ki živijo v tankem črevesu povzročajo prebavne motnje, teleta so otožna, shujšana in slabokrvna; očitno zaostajajo v rasti, pojavlja se driska in zaprtje. Živali imajo značilen vonj po acetonu, kloroformu ali masleni kislini. Neoaskaridoza mine spontano po nekaj tednih.
Obstaja veliko število vrst nematodov, ki napadajo govedo na paši. Pri nas so pomembni rodovi Strongylus, Trichuris, Oesophagostomum, Habertia, Bunostomum, Trichostrongylus, Haemonchus in Ostertagia. Gostitelja invadirajo bodisi skozi kožo ali pa po peroralni poti. Po različnih migracijskih poteh ličinke prispejo v prebavila, kjer odrastejo. Hranijo se s črevesno sluznico ali pa sesajo kri in ob hudih invazijah povzročajo vnetje črevesja in anemije, ki se kažejo kot hude driske, povečana temperatura, hujšanje in pogini.