Panaricij (dermatitis interdigitalis)

Panaricij (dermatitis digitalis) je akutno vnetje kože, pdkožja pa tudi globjih tkiv, ki mejijo na parkelj. Vnetne spremembe so večinoma infekcijske narave, za posledico pa imajo gnojenje, flegmono in nekrozo tkiv. Gnojni mikrobi (mikrokoki, korinebakterije, anaerobni streptokoki ) vdrejo preko majhnih poškodb na koži, pa tudi iz gnojnih iz gnojnih procesov v parkljevi usnjici v podkožje svitka. K temu prispevajo še neustrezen moker in gnijoč nastilj, groba tla in hoja po kamnitem terenu. Digitalni dermatitis se pojavlja v medparkljevem precepu (medparkljev panaricij), na peti (petni panaricij), ali kjerkoli drugod na svitku. Gnojno in nekrotično vnetje lahko zajame kito globinske upogibalke in se razširi celo v metatarzalno ali metekarpalno področje. Demarkacijska sposobnost tkiv na prizadetih mestih (večinoma gre za slabo prekrvavljene vezivnotkivne tvorbe) je slaba zato se vnetje neovirano širi in preide na še več okoliških kosti, kit in sklepov parklja in spodnjega dela okončine. Glede na obseg poškodbe se pojavijo različne stopnje šepanja, živali nerade hodijo, ješčnost je zmanjšana, prav tako mlečnost. Prizadeto nogo potegujejo navzgor in jo naslonijo le na konico parklja. V hujših primerih je splošno stanje izraziteje prizadeto. Telesna temperatura je povečana, dihanje in pulz sta pospešena. Zaradi hude bolečine se živali lahko tudi potijo. Lokalne spremembe so raznolike. Najprej opazimo rdečino in spremljajočo oteklino. Pri podkožnem panariciju se pojavi čvrsta oteklina. Pozneje nastanejo v tkivu ognojki, nad procesom se razvije kožna nekroza, koža nad tem mestom se predre in gnoj izteka na površino. Vnetje se lahko razširi tudi navzgor po okončini. Prognoza je pri površinskem vnetju ob takojšnjem zdravljenju ugodna, pri globlje segajočih procesih (artritis, tendovaginitis in osteomielitis) pa je amputacija neizogibna.