Prebavne motnje (dispepsije) pri novorojenih teletih
- Navadna alimentarna dispepsija
Pokaži več
Navadna alimentarna dispepsija je razmeroma pogosta v čredah z visoko mlečno proizvodnjo. Poteka akutno in prizadene teleta večinoma v prvem tednu življenja
Vzroki
Bolezen se pojavlja zlasti pri pomanjkljivi prehrani brejih živali, pri neustreznih higienskih razmerah v hlevu ter pri nehigienskem sesanju in napajanju telet. Zaradi omenjenega so teleta pogostoma slabotna. Do navadne alimentarne dispepsije lahko pride tudi pri preobilnem napajanju ali sesanju, pri napajanju z ohlajenim ali premastnim mlekom, naglih spremembah obroka pri kravah in pri različnih boleznih mater. Dispepsija in posledična driska je lahko tudi posledica preredkega napajanja, ko pretirano lačna teleta hipoma popijejo predvideni obrok, zlasti ko pijejo direktno iz vedra.
Znaki
Pri navadni alimentarni dispepsiji so teleta še živahna in ješča, ne glede na bolj ali manj intenzivno drisko. Če driska traja dalj časa, pa se splošno stanje poslabša, predvsem zaradi izgube tekočine in elektrolitov (natrij, kalij, klor, idr.). Driska se še stopnjuje in ješčnost upada. Zmerno depresijo spremlja pospešeno dihanje in bitje srca. Teletom v takem stanju grozi izsušitev (eksikoza) pa tudi toksična dispepsija.
Pokaži manj
- Toksična dispepsija
Pokaži več
Vzroki
Toksična dispepsija je posledica okužbe prebavnega trakta novorojenih telet s koliformnimi in gnilobnimi bakterijami, ki s toksini, ki jih izločajo, povzročijo zastrupitev.
Znaki in potek
Pojavi se neješčnost, pospešena peristaltika in driska. V hujših primerih organizem močno oslabi zaradi izgube vode, elektrolitov (natrij, kalij, klor, idr) in beljakovin. Pojavljati se začneta čedalje hujša acidoza in intoksikacija (zastrupitev), ki vodita do hudih okvar jeter, ledvic, srca in žlez z notranjim izločanjem. Teleta so neješča in otožna, izsušena, mršava in izčrpana. Hoja je opletajoča, pojavi se mišični drget. Koža je suha in zgubana, očesni zrkli sta mehki in globoko vdrti v očesnih jamicah ter pokriti z vekema. Dejavnost srca je oslabljena, pulz je pospešen. Temperatura telesa pade pod normalno, posebno hitro se ohlajajo okončine. Če teleta tedaj ne zdravimo, sledita koma in pogin.
Pokaži manj
- Prehranske motnje pri pokladanju mlečnih nadomestkov
Pokaži več
Vzrok.
za prebavne motnje leži v neustrezni kakovosti mlečnih nadomestkov, nepravilni pripravi le-teh in nepravilnem napajanju. Velikokrat pa se motnjam pridružijo še okužbe črevesa, zlasti ob neustreznih higienskih razmerah. Napajanje z mlečnimi nadomestki neustrezne sestave lahko povzroči rast nezaželenih mikroorganizmov v prebavilih, ki preusmerijo potek prebave, pri čemer nastajajo številni strupeni presnovki. Kakovost mlečnih nadomestkov je odvisna od njihove sestave in skladiščenja (spravljeni morajo biti na suhem). Mlada teleta so le delno zmožna izkoriščati ogljikove hidrate, prebavijo lahko le glukozo (grozdni sladkor) in laktozo (mlečni sladkor), ne pa tudi škroba, celuloze, maltoze in saharoze. Nadomestki, ki vsebujejo veliko škroba in običajnega sladkorja se zato ne morejo izkoristiti v prebavi, predstavljajo pa dobro podlago za razmnoževanje škodljivih bakterij. Do treh tednov starosti v mlečnem nadomestku škrob ne sme presegati deleža 10 % vseh ogljikovih hidratov, starejšim pa se lahko poveča na 25 %. Mlečni nadomestki, ki vsebujejo veliko mlečnega in grozdnega sladkorja pospešujejo nastanek driske; presežek beljakovin pa povzroči pretirano razmnoževanje škodljivih bakterij, kopičenja amoniaka in motenj v prebavi ogljikovih hidratov. Vse to vodi do gnitja vsebine prebavil, napenjanja (timpanije) ter vnetja siriščnika in črevesja. Stanje je podobno kot pri toksični dispepsiji. Neustrezno skladiščenje mlečnih nadomestkov kvarno vpliva na njihovo kakovost. Presežek vlage v prostoru pripomore sprijemanju nadomestka v grudice, ki le težko razpadejo, sčasoma pa pride tudi do kvarjenja maščob in razkroja beljakovin. Mlečni nadomestek mora biti pripravljen z vodo, ki ima 38 do 40°C, saj se le tako zagotovi ustrezno raztapljanje, omogoči pa se tudi normalno sirjenje in prebava v siriščniku. Priporočljiva je uporaba cuclja, saj tele tako pije dalj časa in pri tem izloči več sline, ki ugodno vpliva na prebavo. Glavni vzrok prebavnih motenj pa je večinoma preobilen obrok, bodisi da je preveč ali premalo razredčen. Zlasti slednji lahko povzroči hude prebavne motnje pri mlajših teletih.
Znaki
V akutni obliki se pojavlja bolj ali manj huda driska, napenjanje, ter drugi znaki zastrupitve z razkrojki mlečnega nadomestka in bakterijskimi toksini. Teleta kmalu postanejo otožna in polegajo. Zaradi bolečin v trebuhu se pojavi nemir. Že naslednji obrok deloma ali v celoti odklanjajo. Pojavijo se redko kašasti, kislo dišeči iztrebki. Teleta hitro hirajo in pogosto poginejo zaradi napenjanja (timpanije) ali zastrupitve z beljakovinskimi razkrojki. Včasih jih prizadanejo tudi hudi krči.
Pri kroničnih motnjah, ki nastanejo pozneje med pitanjem, se pojavlja kronična timpanija, driska, hujšanje in hiranje. Obseg trebuha je zaradi napetega siriščnika in vampa povečan, teleta so lizava, jezik je obložen z odmrlo sluznico, iztrebki pa so redki, smrdljivi in sluzasti. Telesna temperatura je normalna, dlaka pa je resasta, vlažne in brez naravnega leska.
Prognoza
V lažjih primerih teleta lahko tudi spontano ozdravijo, kar še pospešimo s postom in spremembo obroka. Če pa so že nastopila znamenja zastrupitve s posledičnimi kompikacijami, je le malo verjetnosti, da bo žival ozdravela brez hujših posledic za nadalnje pitanje.
Pokaži manj
- Prebavne motnje zaradi napačnega odstavljanja telet
Pokaži več
Opis
Gre za razmeroma pogoste prebavne motnje v razvijajočih se predželodcih, ki se ne morejo prilagoditi naglim spremembam obroka. Prebavne motnje se iz predželodcev praviloma razširijo še na siriščnik in nemalokrat tudi na črevesje. Vamp se pri teletih začne razvijati od starosti 3 tednov naprej, hitrost razvoja pa je odvisna od deleža voluminoznih krmil, ki jih ima na voljo. V popolnega prežvekovalca pa se teleta razvijejo šele, ko jim izrastejo prvi stalni kočniki ( v 4. mesecu starosti).
Znaki
Prebavne motnje nastanejo po ali pa že med odstavitvijo, navadno pri 4 do 8 tedenskih teletih. Najznačilnejše znamenje je timpanija (napenjanje), ki nastopi neposredno po zaužitem obroku. V začetku blaga timpanija je vse pogostejša in vse hujša. Očitnejše je tudi zastajanje hrane v vampu , ki vodi do prenatlačenosti vampa in obstipacije (zaprtja) siriščnika in črevesja. Vampove kontrakcije postanejo redkejše in slabotnejše, prežvekovanje pa neredno in nepravilno. Po zaužitju obroka opazimo včasih izrazit količni nemir. Motnje v splošnem stanju telet so v začetku komaj opazne, vendar ješčnost postopoma pojema in tele močno shujša. Dlaka postane resasta in brez naravnega leska. V zadnjem stadiju bolezni se splošno stanje precej poslabša, utrip oslabi, dihanje postane plitko in oteženo, sluznice zaprano rdeče, smrček pa suh in razpokan. Včasih opazimo tudi izrazito škrtanje z zobmi in krče.
Prognoza
Prebavne motnje zaradi napačnega odstavljanja so večinoma dolgotrajne. Če tele ne pogine zaradi zadušitve pri eni od hujših timpanij, ponavadi napredujoče hira, tako da je vsaka nadaljnja reja negospodarna.
Pokaži manj