Metljavost

Metljavost se pojavlja predvsem pri govedu na paši po močvirnih travnikih, saj zajedalski metljaji za svoj razvoj potrebujejo kot vmesne gostitelje nekatere vrste vodnih polžev. Pri ans se pojavljajo 3 vrste: Fasciola hepatica, Dicrocelium dendriticum in Pharamphistomum cervi.

Prvi (
Fasciola hepatica) zajeda v jetrih in žolčevodih, kjer lahko v času ko kot ličinka migrira po jetrnem tkivu resno prizadene jetra, saj povzroči nastanek krvavitev, perforacijo (predrtje) jetrne kapsule in cirozo (brstenje vezivnega tkiva na račun odmrlih jetrnih celic). Pojav kliničnih znakov je odvisen od števila zajedavcev, pojavi se slabokrvnost, otekline pod spodnjo čeljustjo in ventralnih delih telesa, hiranje in padec mlečnosti.
Dicrocelium dendriticum kot odrasel parazit živi v žolčnem mehurju in večjih žolčevodih, večinoma ne povzroča bolezenskih znakov, razen ob masovnih infestacijah, ko povzroči zadebelitev sten žolčevodov in cirozo jeter.

Tretji, Paramphistomum cervi ali vampov metljaj, se kot mlad parazit naseli najprej v tankem črevesu, po 3 do 5 tednih pa se preseli v vamp. Odrasli ne povzročajo škode, mladi pa v večjem številu močno poškodujejo steno dvanajstnika, kar ima za posledico hudo vnetje črevesne sluznice s krvavitvami in nekrozo. Prizadete živali zavračajo hrano, pogosto pijejo, hujšajo in imajo hudo drisko. Pri mlajših tudi pogini niso izključeni, starejše živali razvijejo imunost, vendar še vedno prenašajo odrasle zajedavce.