Mastitis

Mastitis ali vnetje vimena prepoznamo po spremenjeni velikosti in konsistenci, po rdečini, povečani toploti in občutljivosti prizadetega organa. Mleko je nenormalno obarvano, v njem pa so kosmiči odmrlega epitela, veliko število levkocitov (belih krvničk) in mikrobi, ki so vnetje povzročili. Mastitis povzročajo skoraj izključno mikrobi, pogosto pa je zraven vključen še mehanski inzult, kot je nepravilna strojna ali ročna molža ali kakšna druga travma. Dovzetnost živali pa se še poveča ob vremenskih neprilikah in drugih obolenjih (puerperalni metritis, hujše alimentarne indigestije, starost in anatomske nepravilnosti seskov, kot so širok seskov kanalček,mlečne fistule, zmanjšan tonus zapiralke seskove papile, itd.). Infekt v vime največkrat vdre preko seskovega kanalčka, lahko pa tudi preko krvnega obtoka ali poškodbe kože vimena. Vrsta spremembe zaradi vnetja je odvisna od povzročitelja in stanja organizma, pri nekaterih infekcijah je vnetna reakcija kataralne narave (izloča se vnetna tekočina – eksudat, nastane edem – oteklina), pri drugih pa prevladujejo gnojni, nekrotični (nekroza pomeni odmiranje celic) in gnilobni procesi, ki so veliko nevarnejši. Vnetje je lahko akutno ali kronično. Pri kroničnem mastitisu pride do brstenja vezivnega tkiva, ki nadomesti poškodovano žlezno tkivo, v vimenu pa se lahko tipa kot posamezne zatrdline. V hujših primerih (kolimastitis) pride do resorbcije bakterijskih toksinov v kri in toksemije, v obtok pa lahko vdrejo tudi bakterije in povzročijo sepso. Klinična znamenja se kažejo predvsem v spremembah na mleku. Količina mleka se zmanjša, obolela vimenska četrt lahko popolnoma presuši (kužna agalakcija, ki jo povzroča Streptococcus agalactiae) spremenjena pa je tudi barva (od rumenkaste do krvave) in konsistenca (notri lahko plavajo kosmiči žleznega epitela ali pa je mleko že zasirjeno. Splošno počutje živali v blažjih oblikah ni spremenjeno, v perakutnih in akutnih primerih pa se pojavi visoka temperatura, apatija, povečan pulz in pohitreno dihanje zaradi toksemije in sepse (pri povzročiteljih E.coli, Staphylococcus aureus in Corynebacterium pyogenes), pogosti so pogini, pri preživelih pa pojav gangrene in propad prizadete vimenske četrti.