Timpanija vampa nastane zaradi napihovanja s plinom, ki ga žival ni zmožna izrigati.
Ločimo dve vrsti akutne timpanije: primarno ali penasto in sekundarno.
Primarna ali penasta timpanija nastane zaradi zaužitja različnih vrst lahko prebavljive krme (posebno še mlade detelje, lucerne, krmnega ohrovta in drugih mladih strniščnih posevkov), ki ima visoko vsebnost vode, beljakovin, saponinov in hemiceliloze. Podoben učinek pa ima tudi preobilno krmljenje močnih krmil z veliko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Tekom vampove fermentacije se izoblikuje stabilna pena, ki se ne more izločiti s podrigavanjem.
Sekundarna timpanija nastane zaradi #naslov01112(zamašitev s hrano ali požrtim predmetom, pritisk okoliških organov in tkiv, npr. otekle bezgavke, ognojki, rakaste tvorbe)požiralnika. Vzrok je lahko tudi v ohromelosti živca #naslov02236 (oživčuje vamp in okoliške trebušne organe), preponske kile, tetanusa (ohromelost mišic), krča kapice zaradi poškodb na njeni steni. Timpanija pa je lahko tudi posledica atonije vampa (mlahavosti vampovih sten) in hipokalcemije (zmanjšana koncentracija kalcija v krvi) .
Znaki timpanije se pojavijo v eni uri po zaužitju rizične krme. Vampova motorika je v začetku povečana, vendar se kasneje zmanjša, ko se vamp preveč napihne. Lakotnice so izbočene, žival na široko stoji. Zaradi povečanega pritiska vampa na prepono je oteženo dihanje in delo srca, pulz je pohitren, žival izteguje jezik in se slini. Pogin nastopi v 3 do 4 urah zaradi odpovedi krvnega obtoka.