Progresivna ataksija je nevrološka bolezen, ki se kaže v postopnem izgubljanju koordinacije in ravnotežja. Bolezen je posledica degeneracije hrbtenjače in možganov, ki povzroča simptome, kot so nestabilnost med hojo, oslabelost mišic, težave pri obračanju in druge znake nevroloških motenj ter se najpogosteje pojavlja pri šarole, blonde d’aquitaine, limuzin, angus, hereford, lisasti, salers in drugemu govedu. Nekatere različice bolezni povzročajo tudi oslabelost mišic oči in s tem poslabšajo vid. Simptomi, ki so značilni za tovrstne različice bolezni so nistagmus (nenamerno trzanje očesa), diplopija (dvojni vid) in druge motnje vida. Simptomi progresivne ataksije se pojavijo pri različnih starostih, odvisno od pasme goveda, vendar se običajno pojavijo v starosti od 18 mesecev do 4 let.
Šarole govedo velja za pasmo pri kateri je pojavnost progresivne ataksije najpogostejša. V zadnjih letih so se pri šarole govedu v različnih državah pojavili primeri obolenja, kar je v nekaterih državah privedlo do uvedbe obveznega testiranja, da bi omejili širjenje bolezni.
Progresivna ataksija je genetsko pogojena bolezen, ki se prenaša avtosomno recesivno. To pomeni, da mora žival podedovati dve kopiji mutiranega gena, eno od matere in eno od očeta, da razvije bolezen. Če žival podeduje le eno mutirano kopijo gena, je nosilec bolezni, vendar nima simptomov. Genetsko testiranje je najučinkovitejši način za določanje, ali ima žival mutacijo, povezano s progresivno ataksijo. Živali brez mutiranega gena se označuje s ATF (ataxia free – proste ataksije), prenašalke mutacije z ATC (ataxia carrier – prenašalec ataksije), živali s dvema recesivnima aleloma pa ATA (ataxia affected – prizateda z ataksijo)
Preventivni ukrepi za progresivno ataksijo vključujejo genetsko testiranje in izogibanje parjenju med nosilci mutiranega gena. Zdravila proti bolezni trenutno še ni.
Avtor: Urban Vodopivc, KIS