CPZ Govedo CPZ Govedo CPZ Govedo Uporabnik DEMO... CPZ Govedo Govedoreja in okolje CPZ Govedo Izpusti amonijaka nastavitve tiskanje iskalnik elektronska pošta pomoč english
  IZPUSTI AMONIJAKA
Izpusti amonijaka na kmetiji
Izpusti amonijaka    
STRAN JE V IZDELAVI IN TESTIRANJU!!

Izpusti amonijaka v govedoreji


Govedoreja in izpusti amonijaka

Pri reji goved se sprostijo precejšne količine amonijaka. Kmetijstvo prispeva v Sloveniji prek 95 % vseh izpustov, od tega skoraj 60 % govedoreja. Največ amonijaka se sprosti pri gnojenju z živinskimi gnojili, sledijo izpusti iz hlevov in na paši ter izpusti iz skladišč živinskih gnojil. več…

Zdravstveni in okoljski vidik izpustov amonijaka

V velikih koncentracijah amonijak neposredno škoduje zdravju in počutju ljudi in domačih živali. Poleg tega se kot sol prenaša na velike razdalje in je izvor drobnih prašnih delcev, ki povzročajo bolezni dihal. Precej škode povzroča tudi okolju. Prispeva h kislemu dežju in zakisljevanju prsti. Z amonijakom se odlaga dušik v naravne ekosisteme in jih s tem spreminja. V velikih koncentracijah je tudi neposredno strupen za rastline.

Gospodarski vidik izpustov amonijaka

Z amonijakom izgubljamo v ozračje dušik, ki je dragoceno rastlinsko hranilo. Leta 2006 so slovenski govedorejci z amonijakom izgubili skoraj 8.500 ton dušika, ki je bil glede na takratne cene dušika iz mineralnih gnojil vreden približno 3,4 milijona evrov. Izgubam tega dušika se ne moremo v celoti izogniti, lahko pa jih zmanjšamo. več…  

Obveznosti Slovenije pri zmanjševanju izpustov amonijaka in gibanja izpustov amonijaka v kmetijstvu

Po Direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala v zraku (2001/81/ES, NEC direktiva), ki določa obveznosti Slovenije do Sporazuma o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Göteborški protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje), izpusti amonijaka ne smejo preseči 20.000 ton letno. V govedoreji so se izpusti od leta 1990 do 2006 zmanjšali za 8,6 %. Zaradi zmanjšanja izpustov v govedoreji in nekaterih drugih kmetijskih dejavnostih, se v zadnjih letih skupni izpusti amonijaka v Sloveniji gibljejo pod mejo, ki jo določajo sprejete mednarodne obveznosti. več …

Na tej spletni strani si lahko ogledate, koliko amonijaka izpustite v zrak na vaši kmetiji

Na tej spletni strani najdete ocene o izpustih amonijaka na vaši kmetiji. Prikazani so le izpusti zaradi reje goveje živine. Izpusti pri reji drugih vrst domačih živali, izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili in izpusti zaradi gojenja metuljnic niso prikazani. Zaradi preglednosti so podane izgube dušika iz hlevov, na paši, med skladiščenjem živinskih gnojil in pri gnojenju z živinskimi gnojili in sicer posebej za krave molznice in drugo živino. Podane so tudi ocene količine N v živinskih gnojilih. Za črede v kontroli prireje mleka je bila pri oceni izpustov pri reji molznic upoštevana intenzivnost reje (mlečnost krav) ter informacije o načinih reje. Gre za informacije, ki so jih izvajalci strokovnih nalog v govedoreji zbrali z anketo ob koncu leta 2005. Če takrat teh podatkov niste posredovali ali če ste med tem spremenili način reje, lahko te podatke vnesete ali popravite v rubriki »Podatki o kmetiji«.

Možnosti za zmanjšanje izpustov amonijaka

Za zmanjšanje izpustov amonijaka je najpomembnejše preudarno ravnanje z živinskimi gnojili in dosledno upoštevanje gnojilnih načrtov. Pri tem moramo upoštevati načela kroženja dušika na kmetiji. Količine dušika v gnojilih moramo količinsko in časovno prilagoditi potrebam rastlin, količine beljakovin v obrokih za domačih živali pa njihovim potrebam. V govedoreji imamo naslednje možnosti:

Reja goved
Sproščanje amonijaka je pri pašnih živalih manjše kot v hlevski reji. Če je mogoče, povečajmo delež živali na paši in podaljšajmo dolžino pašne sezone. Osnovni ukrep za zmanjševanje sproščanja amonijaka  v hlevih je vzdrževanje čistoče. Kolikor je le mogoče zmanjšajmo površine vlažnih, z gnojem ali gnojevko onesnaženih tal. Poskrbimo za sprotno odstranjevanje gnoja, gnojevke in gnojnice iz hlevov.

Krmljenje goved
Obroke za govedo uskladimo tako, da je količina v vampu razgradljivih beljakovin prilagojena razpoložljivi energiji za sintezo mikrobnih beljakovin v vampu. S tem lahko zelo zmanjšamo izločanje dušika, posredno pa tudi k manjšim izpustom amonijaka. Obroke s pašo, zeleno krmo ali travno silažo po možnosti dopolnimo s krmo, ki vsebuje veliko energije in malo beljakovin. Najprimernejša je koruzna silaža. Od omenjenega pravila lahko odstopamo na kmetijah, ki gospodarijo le na travinju in nimajo možnosti pridelati koruzne silaže ali druge energijsko bogate krme. Sestavo močne krme prilagodimo značilnostim osnovnih obrokov in potrebam živali. Ustreznost oskrbljenosti krav molznic z beljakovinami občasno preverimo na podlagi vsebnosti sečnine v mleku. Mleko naj vsebuje od 15 do 30 mg sečnine na 100 ml.

Skladiščenje živinskih gnojil
Najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje izpustov amonijaka med skladiščenjem živinskih gnojil je pokrivanje jam za gnojevko. Pri jamah s stalnimi pokrovi se v primerjavi z odkritimi jamami izpusti zmanjšajo za 75 do 90 %. Pomagamo si lahko tudi s posebnimi plavajočimi elementi, učinkovita pa je tudi skorja, ki se oblikuje na gnojevkah z dovolj veliko vsebnostjo sušine in vlaknine.

Gnojenje z živinskimi gnojili
Pri gnojenju z gnojevko in gnojnico se moramo izogibati pršenju. Če je mogoče uporabljajmo opremo, ki omogoča nanašanje tekočih gnojil v pasovih ali pa celo vbrizganje gnojil v tla. Na njivah živinska gnojila čim prej zaorjimo. Izpuste amonijaka je mogoče precej zmanjšati tudi z izbiro primernega dne za gnojenje. Najprimernejši so mirni, hladni in vlažni dnevi. Če je mogoče gnojimo zvečer ali pred oz. ob rahlem deževanju.

O možnostih za zmanjšanje izpustov amonijaka lahko preberete tudi v Svetovalnem kodeksu dobre kmetijske prakse , načela krmljenja molznic za optimalno izkoriščanje beljakovin pa so predstavljena v Priročniku za vodenje prehrane krav molznic ob pomoči rezultatov mlečne kontrole.