Izpusti toplogrednih plinov v govedoreji

Toplogredni plini v govedoreji

Metan (CH₄) in didušikov oksid (N₂O) nastajata v bioloških procesih v prebavilih prežvekovalcev ter med skladiščenjem živinskih gnojil. CH₄ in N₂O imata po izpustu v atmosfero sposobnost zadrževanja dolgovalovnega sevanja, kar vodi v dvig temperature ozračja. Dvig temperature ozračja s sinonimom imenujemo »učinek tople grede«, pline, ki učinek tople grede povzročajo, pa po izrazu »toplogredni plini« (TGP). Glavne vire izpustov predstavljajo metan (CH₄) iz prebavil, CH₄ iz gnojišč, didušikov oksid (N₂O) iz gnojišč ter N₂O, ki je posledica izpustov amonijaka iz hlevov in gnojišč (posredni izpusti N2O). V Sloveniji prispeva kmetijstvo 10,1 % izpustov toplogrednih plinov (Mekinda Majaron in Kovač, 2021), od tega prispeva največ živinoreja. 55 % prispeva CH₄ iz prebavil rejnih živali, 14 % CH₄ iz skladišč za živinska gnojila in 3 % N₂O iz skladišč za živinska gnojila (Verbič in Pečnik, 2021); 24,2 % od vseh izpustov v kmetijstvu je neposredno povezano s prirejo mleka (reja krav molznic), 10,3 pa posredno (vzreja plemenskih telic) (podatki za leto 2019; KIS, 2021). Metan v procesu metanogeneze tvorijo metanogene arheje. Med njimi prevladujeta dve vrsti, in sicer Methanobrevibacter gottschalkii in Methanobrevibacter ruminantium, ki skupaj predstavljata približno 74 % vseh metanogenih arhej. Skupaj z vrstami arhej iz rodu Methanosphaera in arhejami družine Methanomassiliicoccaceae predstavljajo približno 90 % vseh metanogenih arhej. Dejavniki, ki vplivajo na skupne izpuste, so številni: razvoj mikrobiote v začetnih fazah pitanja, količina zaužite krme, struktura krmnega obroka, vključno z razmerjem med koruzno in travno silažo, način reje z vidika zbiranja izločkov, temperatura zraka in trajanje skladiščenja živinskih gnojil.

Prispevek govedoreje k skupnim izpustom toplogrednih plinov je v Sloveniji precej manjši kot v svetovnem merilu

Letni izpusti metana v kmetijstvu so se zmanjšali od leta 1986 do leta 2019, in sicer iz 52.256 na 46.985 ton, kar predstavlja 10,1 % zmanjšanje. Izpusti dušikovega oksida so se zmanjšali iz 1.903 na 1.730 ton, kar pomeni 9,1 % zmanjšanje. Toplogredni učinek vseh plinov, izražen v ekvivalentih CO2, se je v tem obdobju zmanjšal od 1.930.579 ton na 1.718.382 ton, kar predstavlja 11,0 % zmanjšanje. Po hitrem zmanjševanju v prvih letih tega obdobja se je zmanjševanje izpustov upočasnilo. Leta 2019 je Slovenija dosegla cilj, ki ga je določal Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, in sicer povečanje emisij toplogrednih plinov za 0,3 % v primerjavi z letom 2005. V primerjavi z državami Zahodne Evrope je Slovenija pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov dosegla podoben napredek. Vendar pa je bilo zmanjšanje v Sloveniji precej manjše kot v večini držav Višegrajske skupine in Jugovzhodne Evrope, kjer so izpuste v povprečju zmanjšali za približno 50 %, deloma zaradi težav v sektorju živinoreje.

Slika 1: Izpusti toplogrednih plinov različnih kategorij goveda med letoma 1985 in 2022.

 

Toplogredne pline prikazujemo z lastnostjo 'intenzivnost izpustov', ki nam pove, koliko toplogrednih plinov izpustimo v določeni panogi na enoto proizvoda. V prireji mleka je intenzivnost izražena v kilogramih ekvivalentov ogljikovega dioksida na liter mleka, medtem ko pri prireji mesa na kilogram prirasta telesne mase. Intenzivnost izpustov toplogrednih plinov pri prireji mleka poročamo v letnih poročilih kontrole prireje (Sadar in sod., 2023). Intenzivnost izpustov obeh TGP se je med letoma 2014 in 2022 zmanjševala; intenzivnost izpusta metana se je zmanjšala za 8,42 %, intenzivnost izpusta didušikovega oksida za 3,45 %, intenzivnost obeh plinov skupaj pa za 8,22 %.

Preglednica 1: Intenzivnost izpustov toplogrednih plinov pri prireji mleka

Leto

Intenzivnost izpusta metana (kg CO2 ekv/kg mleka)

Intenzivnost izpusta didušikovega oksida (kg CO2 ekv/kg mleka)

Intenzivnost izpusta metana in didušikovega oksida skupaj (kg CO2 ekv/kg mleka)

2014	0,701	0,029	0,730
2015	0,693	0,029	0,722
2016	0,676	0,029	0,705
2017	0,665	0,028	0,693
2018	0,652	0,028	0,680
2019	0,655	0,028	0,683
2020	0,649	0,029	0,678
2021	0,643	0,029	0,672
2022	0,642	0,028	0,670