A2M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini so predvsem predebele krave po telitvi. Za krave te skupine je značilna velika mlečnost. V primerjavi s skupino A1M/B je v tej skupini nekoliko več krav, ki so v prvem mesecu po telitvi. V tem času uspe kravam poleg rezerv telesnih maščob črpati tudi telesne rezerve beljakovin. Na ta račun vzdržujejo normalno vsebnost beljakovin v mleku, ko pa so telesne rezerve beljakovin izčrpane, se vsebnost beljakovin v mleku zmanjša in krava se premakne v skupino A1M/B. V primerjavi s kravami črno-bele in rjave pasme je v tej skupini nekoliko več krav lisaste pasme. Ješčnost je pri teh kravah razmeroma slaba. Zaradi slabe ješčnosti se v vampu ne sintetizira dovolj beljakovin, s katerimi bi bilo zadoščeno potrebam živali. Pomanjkljiva je tudi oskrbljenost s prekurzorji glukoze. Te krave pogosto zbolijo za ketozo, povečana je nevarnost za dislokacijo siriščnika. Krave hujšajo, mlečnost se postopoma zmanjšuje, zaradi podhranjenosti je poslabšana splošna odpornost živali in temu stanju pogosto sledijo težave s plodnostjo. V tej skupini so tudi krave od 4. do 10. tedna po telitvi, ki dobijo v obroku veliko kakovostne voluminozne krme. V tem primeru stanje ni problematično.

Priporočljivi ukrepi za preprečevanje: Za reševanje težav, ki se pojavljajo pri kravah, ki so po telitvi razvrščene v skupino A2M/B, priporočamo enake ukrepe kot za skupino A1M/B. Predvsem moramo paziti, da se krave v času presušitve ne zredijo. Primerne kondicije pa ne smemo vzdrževati z omejevanjem količine krme, temveč z omejevanjem kakovosti krme, ki jo ponudimo živalim. Najprimernejša krma za obdobje presušitve je mrva. Koruzna silaža je za to obdobje energijsko prebogata. Kljub bojazni, da se bodo krave preveč zredile, pa ne smemo pozabiti na pripravo krav na nov obrok, ki ga bodo dobivale po telitvi. S krmljenjem močne krme v majhnih količinah začnemo tri tedne pred telitvijo. Količino postopoma povečujemo, da doseže ob telitvi približno tretjino največje dnevne količine ob vrhu laktacije.

Po telitvi poskušajmo doseči čim večje zauživanje krme. Kravam ponudimo najboljšo voluminozno krmo, izogibamo se travnim silažam iz neovele krme. Količino močne krme postopno povečujmo. Pri tem pazimo, da ne povzročimo zakisanja vampa. V ta namen upoštevajmo pravila, ki so opisana pod C1M/B. Poskrbimo za primerno oskrbljenost živali z rudninami in vitamini. Od vitaminov je za izboljšanje presnove še posebno pomemben niacin. Pri reševanju teh krav se težko izognemo uporabi različnih dodatkov. Oskrbljenost živali z glukozo lahko izboljšamo z natrijevim propionatom in propilenglikolom. Pomagajo tudi krmila z majhno razgradljivostjo škroba v vampu (koruza tipa trdinke). Pomanjkanje presnovljivih beljakovin rešujemo s krmili z veliko vsebnostjo nerazgradljivih beljakovin (obdelane sojine tropine, bučne pogače, koruzni gluten …) in zaščitenimi aminokislinami. Ob velikih količinah močne krme je ugodno dodajati krmilom tudi sodo bikarbono.

Med poletno vročino poskrbimo za zračenje in hlajenje hlevov. Če je le mogoče, zagotovimo živalim dovolj gibanja. V hlevih s prosto rejo je težav s ketozami manj kot pri vezani reji.
V tem polju se ne nahajaja nobena žival.