Sodelavec Janez Jeretina je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: Napoved laktacijskih krivulj z uporabo regresijskih modelov in ocena izgube mleka zaradi povečanega števila somatskih celic pri kravah.
Izkoristek genetskega potenciala in ekonomična prireja mleka sta odvisna od spremljanja rezultatov kontrole prireje na ravni kmetije. Ta je odvisna od mlečnosti krav in njihovih potekov laktacijskih krivulj, na katere med drugim vplivajo tudi okoliški dejavniki.
Razvili smo sistem regresijskih enačb, na osnovi Wood-ove krivulje, s pomočjo katerih lahko napovemo dnevne mlečnosti in ocenimo mlečnost v želenem intervalu standardne laktacije na podlagi prvih dnevnih kontrol ali končne mlečnosti v standardni laktaciji.
Pri prvesnicah, ki še nimajo lastnih podatkov o prireji, mlečnost v standardni laktaciji poskušamo napovedati s pomočjo regresijskih enačb ob poznavanju plemenskih vrednosti staršev ter proizvodnosti sovrstnic. Iz standardov laktacijskih krivulj za posamezne mlečnosti nato načrtujemo potek dnevnih mlečnosti. Zanesljivost napovedi povečamo s prihajajočimi dnevnimi kontrolami. Zaradi določenih okoliških dejavnikov se pogosto zgodi, da napovedanih mlečnosti ne dosežemo. Med raznoterimi razlogi so lahko tudi subklinični mastitisi, ki v prireji mleka povzročajo velike ekonomske škode.
Vpeljali smo nov kazalnik presežka števila somatskih celic (IPSC), ki je definiran kot presežek ŠSC nad potekom krivulje standarda ŠSC zdravih krav v standardni laktaciji. Ugotovili smo, da so lahko izgube mleka pri istem povprečnem ŠSC zaradi različne razporeditve obdobij z visokim ŠSC večje, kot jih prinese povprečno povečanje za 100.000 SC.
Dokazali smo, da primerjava zgolj na povprečjih ni primeren kazalnik zdravja mlečne žleze in je IPSC boljši, saj pri njem upoštevamo zaporedno lakacijo, stadij laktacije, ko je prišlo do obolenja, višino ŠSC in intenzivnost mlečnosti.
