Nespecifični črevesni katarji lahko nastanejo zaradi vpliva mehaničnih, kemičnih toksičnih in drugih kvarnih dejavnikov. To so npr. pesek, močno onesnažena, nagnita, zmrznjena, plesniva krma in strupene rastline. Večkrat je hkrati prizadeta tudi prebava predželodcev. Podobno velja tudi prekomernem dajanju odvajal in drugih kemikalij, ki dražijo črevesno sluznico. Do črevesnega katarja lahko privede dolgotrajno pokladanje pesinega perja (nad 50 kg/dan). Dražljaj je še hujši, če v obroku primanjkuje grobe vlaknine. Do podobnih učinkov pride tudi ob pitju hladne vode ob vročem vremenu, ob neustrezni sestavi črevesne mikroflore (entralna disbakterija ali prekomerna rast določenih mikrobov).

Pokaži manj

 Specifično akutno kataralno vnetje je posledica okužbe s povzročitelji virusne diareje (BVD), zimske driske, salmoneloze, enterotoksemije, trihostrongiloze in drugih črevesnih parazitoz. Bolj ali manj izrazito akutno kataralno vnetje spremlja še vampovo alkalozo ali acidozo, gnitje vampove vsebine, ruminitise, abomasitise, dislokacije siriščnika, zločesto kataralno mrzlico, bakterijske septikemije ter številne zastrupitve. Tako imenovana pašniška driska je večkrat posledica pomanjkanja bakra, presežka molibdena in bujne spomladanske paše, revne z grobo vlaknino.V posameznih primerih je driska lahko posledica alergijske reakcije na beljakovine v travi. Črevesno sluznico utegnejo prizadeti tudi septična vnetja peritoneja in omentuma.

Pokaži manj

Pri milejšem akutnem katarju ni razen driske opaziti nobenih odstopanj od splošnega stanja živali, pri hujšem pa je močno zmanjšana ješčnost, prežvekovanje in izločanje mleka. Živali so dehidrirane, kožni turgor (napetost kože) je zmanjšan. V beločnici očesa so poudarjena krvne žilice, delovanje srca pa je pospešeno ali upočasnjeno. Glavno bolezensko znamenje je driska,. Iztrebki so redko kašasti ali tekoči, z veliko sluzi, neprebavljenimi delci krme, lahko pa tudi krvi in odluščene črevesne sluznice. Rep in okolica zadnjične odprtine sta onesnažena. Huje prizadete živali so izrazito otožne, med hojo opletajo in rade polegajo. Oči so zaradi splošne dehidracije vdrte. Milejši in nespecifični katarji se po odstranitvi kvarnih dejavnikov pozdravijo v 2 do 5 dneh. Če le-teh ne odstranimo, se akutni katar nadaljuje v kronično črevesno vnetje. V težkih primerih, ki se ponavadi končajo s poginom, gre za specifičen vzročni dejavnik ali pa za hude komplikacije po vnetju črevesja, npr. okvare srca, jeter in ledvic.

Pokaži manj

Pri akutnem hemoragičnem črevesnem vnetju (enteritis haemorrhagica acuta) je spremenjenim iztrebkom primešana še sveža ali gnilobno razkrajajoča kri. Izločanje krvi se pojavi zaradi travm ali razjed na črevesni sluznici, ki je največkrat posledica zaužitja večje količine strupenih snovi (baker, živo srebro, arzen, umetna gnojila, klorati, proizvodi katrana, ter nekatere strupene rastline in mikotoksini). Lahko pa tudi zaradi vampove acidoze, vraničnega prisada, virusne diareje, gangrenozne korice, kokcidioze, enterotoksemije, salmoneloze, zimske driske, itd.
Hemoragični enteritis vedno spremljajo splošne motnje, ki vključujejo obtočila in druge organske sisteme, zlasti jetra in ledvice. Živali postanejo apatične, izčrpane, lahko pa je moteno tudi ravnotežje. Zaradi bolj ali manj očitnih krvavitev hitro postanejo slabokrvne (anemične). Pri krvavitvah iz zadnjega dela črevesja v iztrebkih opazimo svetlo do temno rdeče obarvane tekoče primesi krvi, pri krvavitvah iz tankega črevesja ali siriščnika pa so iztrebki rjavo-črno obarvani. Težki primeri se pogosto končajo s poginom, lažji pa ozdravijo, če smo pravočasno odstranili kvarni dejavnik.

Pokaži manj

Krupozno vnetje črevesja (enteritis psevdomembranacea) je vnetje, za katerega je značilen pojav fibrinskih in sluzastih cilindrom ali vrvem podobnih elastičnih tvorb v iztrebkih. Ta oblika se pojavlja pri virusni driski, salmonelozi, hudih kemično-toksičnih okvarah črevesne sluznice, lahko pa tudi na alergijski osnovi. V začetku potek spremljajo lahke prebavne motnje, zmanjšana mlečnost, zmerne količne bolečine in zaprtje, ki mu sledi močna tekoča driska. Blato je rumeno sivo in odurnega vonja. Prej ali slej se začnejo izločati fibrinske tvorbe različnih velikosti. Pulz in dihanje sta pospešena, temperatura se nekoliko dvigne.

Pokaži manj

Količni sindrom pri govedu

Količne bolečine spremljajo številne črevesne in želodčne bolezni goveda. Kolike niso samostojne bolezni, ampak le bolezenska znamenja. Količne bolečine se pri govedu izražajo v milejših ali hujših napadih, ki se kažejo v naslednjem: živali bijejo z nogami ob trebuh, razkopavajo nastilj, legajo in vstajajo, včasih pa se brezobzirno premetavajo. Hude bolečine so lahko posledica napenjanja, preživahne ali krčevite peristaltike (gibanje črevesja), natezanja črevesnega oporka in vezi.

Kolike delimo na prave in lažne. Pri prvih gre za bolečine, nastale v črevesnem traktu, pri drugih pa izven njega (npr. zasuk maternice, zastrupitev z arzenom, vnetje potrebušnice, zastajanja žolča zaradi žolčnih kamnov).

Prave kolike nastanejo pri akutni timpaniji vampa, krču siriščnika (pitje mrzle vode), travmatskem retikuloperitonitisu, vampovi acidozi in napihovanju črevesja s plinom (meteorizem). Kolika večkrat spremlja huda črevesna vnetja zaradi pojačane peristaltike, čir ter levo in desno dislokacijo siriščnika. Količne bolečine so nadalje lahko posledica neprehodnosti tankega črevesa zaradi uvihanja, zapleta,zadrgnitve in zamašitve črevesa.

Pokaži manj

Nekatere specifične črevesne infekcije:

 

Pokaži manj