Vnetja kože

Vnetja kože se delijo na:

  • Ekcem

Pokaži več

Idiopatični kožni izpuščaj (ekcem) je primarno, večinoma eksudativno vnetje, omejeno na površinsko (epidermalno) plast kože. Patogeneza ekcemov ni popolnoma pojasnjena, najverjetneje gre za kombinacijo delovanja notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so alergije, intoksikacije, presnovne motnje in mehanični, kemični ter termični dražljaji. Ekcemi se pojavljajo največkrat pri mladem govedu pod vplivom splošnih prehranskih in rejskih kvarnih dejavnikov, pa tudi pri kroničnih organskih, kužnih in zajedalskih boleznih. Dovzetnost za ekceme povečuje pomanjkljiva (deficitarna) prehrana (pomanjkanje beljakovin, esencialnih aminokislin, vitaminov in mikroelementov). Med zunanje dejavnike, ki pripomorejo k nastanku ekcema pa štejejo nehigienske hlevske razmere (ekcemi na bicljih), trajno ali ponavljajoče draženje kože (izcedek iz ran, praskanje zaradi ektoparazitov, uporaba dražečih mazil). Glede na trajanje bolezenskega procesa delimo ekceme na akutne in kronične, po kliničnih spremembah pa na take, ki jih spremlja rdečina (E. erythematosum), tvorba vozličev (E. papulosum), mehurčkov (E. vesiculisum), mehurjev (E. bullosum), pustul (E. pustulosum), krast (E. crustosum), eksudata (E. madidans) in lusk (E. squamosum). Omenjene oblike ekcema lahko sledijo druga drugi ali pa nastopajo vzporedno.

Najpogostejše lokacije ekcemov so na repu, hrbtu, glavi, vratu ali na okončinah. Na prizadetih območjih pride do delne ali popolne izgube dlake in nastanka različnih bolezenskih sprememb (mehurčki, pustule, vozlički, luske, mazaste obloge, trde kraste). Koža na teh mestih postane neravna in neelastična. V svežih primerih so prisotna znamenja aktivnega vnetja s srbenjem. Pri kroničnih vnetjih se obseg prizadetega tkiva poveča, koža je pokrita s krastami, dlaka v celoti odpade. Ker si živali drgnejo ali oblizujejo prizadeti predel pride pogosto do sekundarnih infekcij. Ekcem večinoma traja nekaj tednov do mesecev. Pogosto pride do širjenja procesa in ponovitve bolezni. Vdor vnetja v globlje plasti kože in celo v podkožje spremlja bakterijska infekcija. Splošnih učinkov na organizem, razen nemira zaradi srbenja, ponavadi ni. Ozdravitev nastopi, ko odpade bolezensko spremenjena povrhnjica (epidermis). Po hujši poškodbi kožnih žlez ostane koža trajno spremenjena, navadno zadebeljena. Prognoza je odvisna od trajanja in obsega sprememb ter etiološkega dejavnika. Večkrat preide do samodejne ozdravitve, pri obsežnejših in kroničnih ekcemih pa je upanje na izboljšanje dvomljivo.

Pokaži manj

  • Eksantem

Pokaži več

Simptomatični kožni izpuščaj (eksantem) je površinsko vnetje kože, ki ga povzročajo določeni infekcijski, toksični in prehranski dejavniki. Pri govedu so pomembni predvsem infekcijski eksantemi, zlasti pri virusnih (goveja kuga, slinavka in parkljevka, zločesta kataralna mrzlica, mukozna blezen, osepnice) in glivičnih boleznih (trihofitija), pri zastrupitvah z arzenom, živim srebrom in jodom (toksični eksantemi) ter alergijski eksantem (urtikarija ali koprivnica). Prehranski eksantemi se pojavljajo po dolgotrajnem ponavadi še enostranskem uživanje določenih krmil. Pri govedu najpogosteje zaradi pokladanja krompirja, koruze, pese, različnih tropin, otrobov in riževe moke.

Spremembe na koži se začnejo z nastankom vezikularnega eksantema, najpogosteje na bicljih. Ko mehurčki počijo se v nekaj dneh na teh mestih pojavijo umazane rjave kraste, ki se zlepljajo z dlako. V nadaljevanju začne dlaka izpadati, nastanejo tudi razpoke kože zaradi gibanja. Prizadeti deli okončin so zadebeljeni, toplejši in boleči. Roževina ob svitku in petah deloma odstopi, kar pogosto pripomore k naknadni bakterijski infekciji rožene stene in podplata. Živali obšepajo. Bolezenski proces se razširi tudi na druge dele telesa, npr na notranjo stran stegen, trebušno steno, vime, vrat in glavo. Izrazitejšega srbenja ni zaznati. Pri huje prizadetih živalih pade prireja mleka in mesa za 20 do 30 %. Ko odstranimo vzrok (npr krmila), se bolezenski znaki porazgubijo v nekaj tednih, slabša pa se godi živalim, pri katerih se je proces že razširil na parklje in na druga globlja tkiva, še posebej tistim, ki so obležale.

Pokaži manj

  • globoka (dermatitis)
  • Travmatski dermatitis

Pokaži več

3) Globoko vnetje kože (dermatitis) je lokalna vnetna reakcija, kjer so prizadete vse plasti kože. Večinoma ga povzročajo kvarni dejavniki, ki delujejo direktno na kožo, izjemoma pa povzročitelj pride od drugje po krvnih ali limfnih žilah. Vnetna reakcija na koži je predvsem odvisna od vrste in intenzivnosti kvarnega dejavnika. Prisotne so lahko vse stopnje vnetja od enostavne hiperemije (pordečitve) do odmiranja kože. Glede na vzroke jih delimo:

#naslov01187
#naslov02188
#naslov03190
#naslov04191
#naslov05192

Pri akutnem dermatitisu se pojavi zadebeljena koža, ki je izrazito vroča in boleča. Lahko pride do izločanja tekočine (eksudat) in nastajanja krast. Primarne in sekundarne bakterijske infekcije povzročajo gnojenje, razpadanje tkiva, razjede ter abscese v koži. Nekrotična področja kože so zadebeljena, hladna in čvrsta. Koža se sčasoma odlušči od podlage na kateri se pojavi brstenje novega tkiva.

Za kronični dermatitis je značilna odebeljena, zatrdela in neelastična koža, na kateri se večkrat pojavijo luskaste ali krastaste obloge, bujno brstenje tkiva in včasih celo trde oroženele tvorbe.
Splošna bolezenska znamenja se pojavijo le pri akutnih dermatitisih, ki so posledica opeklin, fotosenzibilizacije (preobčutljivostne reakcije na svetlobo) in hudih bakterijskih infekcij. Pojavi se povišanje temperature, pulza in dihanja, ješčnost pa se bistveno zmanjša. Včasih pride celo do piemije (vdor gnojnih bakterij v kri) in #naslov06102.
Po odstranitvi kvarnih dejavnikov je potek dermatitisa odvisen od velikosti sprememb in stopnje prizadetosti tkiva. Odmrle in poškodovane dele kože nadomesti novo nastalo vezivno tkivo, ki ga postopoma prekrije povrhnica, ki vrašča z robov rane. Pri večjih defektih traja proces 4 do 6 tednov, zlasti na skrajnih delih okončin. Če dražljaji ne prenehajo, pride do prekomerne rasti granulacijskega tkiva (»divje meso«), ki ga koža ne more prerasti

Pokaži manj

  • dermatits zaradi termičnih poškodb
  • infekcijski dermatitis
  • zajedavski dermatitis
  • sekundarni dermatitis
Kategorije Bolezni, Infekcije
Tags: infekcija, koža