3) Globoko vnetje kože (dermatitis) je lokalna vnetna reakcija, kjer so prizadete vse plasti kože. Večinoma ga povzročajo kvarni dejavniki, ki delujejo direktno na kožo, izjemoma pa povzročitelj pride od drugje po krvnih ali limfnih žilah. Vnetna reakcija na koži je predvsem odvisna od vrste in intenzivnosti kvarnega dejavnika. Prisotne so lahko vse stopnje vnetja od enostavne hiperemije (pordečitve) do odmiranja kože. Glede na vzroke jih delimo:
#naslov01187
#naslov02188
#naslov03190
#naslov04191
#naslov05192
Pri akutnem dermatitisu se pojavi zadebeljena koža, ki je izrazito vroča in boleča. Lahko pride do izločanja tekočine (eksudat) in nastajanja krast. Primarne in sekundarne bakterijske infekcije povzročajo gnojenje, razpadanje tkiva, razjede ter abscese v koži. Nekrotična področja kože so zadebeljena, hladna in čvrsta. Koža se sčasoma odlušči od podlage na kateri se pojavi brstenje novega tkiva.
Za kronični dermatitis je značilna odebeljena, zatrdela in neelastična koža, na kateri se večkrat pojavijo luskaste ali krastaste obloge, bujno brstenje tkiva in včasih celo trde oroženele tvorbe.
Splošna bolezenska znamenja se pojavijo le pri akutnih dermatitisih, ki so posledica opeklin, fotosenzibilizacije (preobčutljivostne reakcije na svetlobo) in hudih bakterijskih infekcij. Pojavi se povišanje temperature, pulza in dihanja, ješčnost pa se bistveno zmanjša. Včasih pride celo do piemije (vdor gnojnih bakterij v kri) in #naslov06102.
Po odstranitvi kvarnih dejavnikov je potek dermatitisa odvisen od velikosti sprememb in stopnje prizadetosti tkiva. Odmrle in poškodovane dele kože nadomesti novo nastalo vezivno tkivo, ki ga postopoma prekrije povrhnica, ki vrašča z robov rane. Pri večjih defektih traja proces 4 do 6 tednov, zlasti na skrajnih delih okončin. Če dražljaji ne prenehajo, pride do prekomerne rasti granulacijskega tkiva (»divje meso«), ki ga koža ne more prerasti