Serofibrinozno-gnojno vnetje skupne tendovagine upogibalk prstov pripadajočih kit

Običajno gre za serofibrinozno, gnojno ali gnilobno nekrotično vnetje skupne tendovagine (kitne ovojnice), pri čemer so večkrat prizadete tudi kite. Vnetje je bodisi primarno (perforativne poškodbe – vbodi) ali sekundarno (če se razširi iz sosednjih gnojno-flegmoznih procesov. Kitne ovojnice lahko prizadenejo tudi piemične (gnojne) metastaze (razsevki) iz različnih organov (maternica, ledvice). Lokalna in splošna bolezenska znamenja so pri sekundarnem in metastatskem serofibrinoznem  tendovaginitisu na splošno manj intenzivna kakor pri primarnem gnojnem vnetju. Prizadeta žival močno šepa, se opira le na konico parklja ali pa se nanj sploh ne opira. Pri sočasnem vnetju tendovagin je bolečina izredno huda, hoja napeta in koraki kratki. Splošno stanje ja zaradi zastrupitve z bakterijskimi toksini navadno hudo poslabšano. Na prizadetem območju opazimo v začetku omejeno, bolečo oteklino, pozneje se razvije flegmona v okolici kitne ovojnice. Tej po nekaj tednih sledijo manjši ognojki, ki kasneje abscedirajo. Prognoza je odvisna od pravočasnosti posega, če smo ta čas zamudili nastopijo neavrne komplikacije, kot so nekroza (odmiranje) kit in kitnih ovojnic, gnojno vnetje sklepov, idr.