Listerioza

Listerioza je sporadična (pojavljajo se posamični redki primeri) nalezljiva bakterijska bolezen, ki prizedene tako sesalce, vključno s človekom, kot tudi ptiče. Povzroča jo majhna, gram negativna bakterija Listeria monocitogenes, ki se je sposobna razmnoževati pri temperaturi od 4 do 44*C. Naravni rezervoar bakterij je zemlja in prebavni trakt živali, od koder se kontaminira vegetacija in preko nje rastlinojede živali. Možna je tudi fekalno-oralna infekcija (če žival požre kontaminirane iztrebke). Bolezen se v hlevski reji najpogosteje pojavlja spomladi in pozimi, pogosto v zvezi s pokvarjeno silažo. Listerija, ki je prišla v gostitelja preko prebavil ali dihal povzroči sepso, abortuse  ali latentno infekcijo, dočim pa infekcija preko očesnih veznic in ustne sluznice pogosto povzroči encefalitis. Klinični znaki so odvisni od vrste in načina infekcije. Najprej se pojavi neješčnost, depresija in disorientacija, kasneje pa propulzija, facialna pareza, zmanjšana odzivnost, slinjenje in poleganje, ki mu v hujših primerih sledi koma in pogin. Pri govedu približno 50 % obolelih živali ozdravi.