Limaks (hyperplasia interdigitalis, tyloma, roženica) je precej pogost in dokaj pomemben patološki pojav na parkljih goveda. Nastaja spredaj v medparkljevem prostoru. Limaks najpogosteje nastane pri črno-beli in nato pri rjavi pasmi, pogostejši je pri moških živalih. Včasih ga lahko v milejši obliki ugotovimo že pri mladih teletih. S staranjem živali pa se pogostnost limaksa stopnjuje. V posameznih primerih se pojavlja hkrati na obeh okončinah, pretežno zadnjih, izjemoma pa tudi na treh ali na vseh štirih. Limax nastane zaradi kroničnega draženja tkiva v medparkljevem precepu, zlasti pri stisnjenih ali razmaknjenih parkljih, pri nepravilnih stojah in kroničnem pododermatitisu. Ob sočasnem pojavljanju limaksa na dveh okončinah naj bi šlo po nekaterih virih za samostojni recesivni dedni faktor, po drugih pa za dominantno dedno obliko bolezni.
S staranjem začne bolj ali manj zajetna oteklina motiti žival pri hoji, močno oroženi in začne pokati, V razpoki se naselijo vnetni organizmi, ki prej ali slej povzročijo flegmozno vnetje, ki včasih seže v globja tkiva. Glede na omenjeno je limaks lahko enostaven, nekompliciran, ali pa vnetno spremenjen in nekrotičen. Poslednjega pogosteje ugotavljamo na zadnjih okončinah starejših plemenskih bikov, pri zaskoku se namreč parklji močno razklenejo, zadnja površina limaksa pride v stik s tlemi, pri čemer se zlahka poškoduje. Vnetno spremenjeni limaks povzroča hude bolečine in jemlje bikom voljo do zaskoka (impotentio coeundi). Če inficiranega limaksa ne zdravimo, pride do hude medparkljeve nekroze z nevarnimi posledicami.
Slika 1. Limax pri govedu (med obema parkljema je vidna znatna izraslina)