Krvavitve

Krvavitev (haemorrhagia) je lahko arterielna, venozna ali kapilarna. Kri se lahko izlije v rahlo vezno tkivo (hematom), v organske ali telesne votline (notranja krvavitev), pa tudi na površino telesa (zunanja krvavitev). Obseg krvavitve je odvisen od velikosti prizadetega žilja. Krvavitev je lahko kratkotrajna, dolgotrajna, neznatna ali huda, hkrati pa bolj ali manj nevarno znamenje različnih bolezni. Krvavitev,ki je nasledek toksičnih okvar stene žil, spremlja posamezne septikemične infekcijske bolezni, kot so goveja kuga, vranični prisad, pastereoza, idr. Množične in bolj ali manj obsežne krvavitve nastopajo pri hemoragičnih diatezah(izstopanju krvnih celic in plazme iz krvnih žil), ki so deloma posledica prepustnosti žilja, deloma pa motenj v strjevanju krvi. Gnojno nekrotični procesi lahko povzročijo razjede žilja, v zvezi s tem pa bolj ali manj hudo krvavitev (npr. v pljučih). Defekt lahko zamaši reaktivno stvarjanje tromba (strdka) ali popolna zamašitev s trombom. (npr piogena tromboza vene kave kavdalis). Površinske kapilarne krvavitve nastanejo pri hemoragičnem vnetju sluznic npr. pri kokcidiozi, salmonelozi, vnetju ledvic, krvavo-gnojnem vnetju sečnega mehurja, zastrupitvi z arzenom itd.
Krvavitve iz velikih arterij so večinoma posledica globokih travm, pa tudi posledica neustreznega zaustavljanja le-teh pri večjih kirurških posegih. Redkeje pride do spontane raztrganine. Pri govedu so najpogostejše krvavitve po poškodbi velikega ožilja na trebuhu, vimenu in okončinah, nadalje pri odstranitvi rogov, amputaciji parkljev in kastraciji bikov. Na notranje krvavitve posumimo, ko se kri pojavi na telesnih odprtinah. Svetlo ali temno rdeča kri v iztrebkih kaže na krvavitv v kavdalnih delih prebavil (debelo črevo, danka). Pri krvavitvi iz siriščnika ali tenkega črevesa so iztrebki temno rjavi do črnikasti in ogabnega vonja. Krvavitev iz nožnice je posledica težkega poroda, krvav urin je bodisi iz ledvic ali sečnih izvodil. Krvavitve v telesnih votlinah so redke, večinoma zaradi travm (padci, udarci, ruptura maternice). Nekoliko pogosteje nastajajo krvavitve v kapici zaradi koničastega tujka (neposredna poškodba ali ruptura zaradi gnojno-nekrotičnega procesa). Do nevarnih krvavitev lahko pride tudi pri globljih razjedah na siriščniku (čir). Pri hudih udarcih ali padcih lahko nastanejo bolj ali manj zajetni hematomi.
Klinična znamenja so glede na vzrok in omejenost poškodbe zelo raznolika. Lahko gre za pikčaste krvavitve na sluznicah, za izločanje krvi s telesnimi izločki (krvavo potenje, kri v iztrebkih, krav urin) ali hematome različnih velikosti. Zunanje krvavitve so lahko kapilarne, venozne (temno rdeča kri) ali arterielne (svetlo rdeča kri, ki brizga sinhrono utripanjem srca). Notranje krvavitve opazimo šele, ko se pojavijo splošna bolezenska znamenja, ko krvavitev preseže 10 do 20 % celotne krvi v organizmu. Prizadete živali so bolj ali manj anemične, v hujših primerih pride do hemoragičnega šoka (šoka zaradi pomanjkanja krvi). V večini primerov se krvavitev ustavi sama po sebi. Pri poškodbi večjih žil ali ko je moten proces strjevanja krvi pa se lahko krvavitev še dolgo nadaljuje. Takrat pride zaradi zajetne izgube krvi do pogina.