- Šuštavec (šumeči prisad)
Pokaži več
Šuštavec (šumeči prisad, gangrena emphysematosa) je akutna ali perakutna nenalezljiva vročinska bolezen mlajšega goveda, ki jo povzroča Clostridium chauvoei. Pogosteje zbolijo živali na paši, bolezen se pojavlja v t.i. šuštavčevih distriktih (spore bacila so namreč sposobne preživeti več let na okuženem območju). Govedo se okuži z vodo ali krmo, ki vsebujeta dovolj veliko število spor. Iz prebavil klostridiji vdrejo v krvni obtok in se naselijo v poškodovanem mišičnem in vezivnem tkivu (anaerobne razmere). Pride do vnetja, krvavitev in propadanja mišičnine. V tkivu se razvijejo plini (nastane emfizem). Zaradi toksinov, ki nastajajo pri razkroju tkiv in tistih, ki jih izloča povzročitelj, pride do splošne zastrupitve organizma.
Klinična znamenja se pojavijo 1 do 3 dni po okužbi kot depresija, mišični drget, neješčnost in zaostajanje za čredo. Temperatura naraste na 41 do 42 stopinj celzija. Na poškodovani okončini opazimo šepanje, kmalu za tem pa eno ali več šuštavičnih oteklin, ki so v začetku tople in boleče, sčasoma pa postanejo hladne in neobčutljive, zaradi plina v njih šuštijo. Koža nad njimi se temno obarva. Dihanje je oteženo, srčni utrip je pospešen in slaboten. Temperatura nazadnje pade pod 35 stopinj celzija, sledi koma in smrt.
Pokaži manj
- Parašuštavec (maligni edem)
Pokaži več
Parašuštavec (maligni edem) je akutna ali perakutna nenalezljiva bolezen, za katero je značilen pojav edemetozno flegmoznih (hladetinastih) in emfizematoznih oteklin, ki zaradi plina, ki ga vsebujejo na otip šuštijo . Povzročiteljev je več: najpogosteje Cl. septicum, redkeje Cl. oedematiens, povsem redko pa še Cl. hystoliticum, Cl. sordelli in Cl. prefringens. Povzročitelj vdre v organizem prek poškodb na koži, prebavilih in rodilih, se razmnoži na vdornem mestu in od tod preplavi cel organizem. Znaki bolezni nastopijo 2 do 5 dni po infekciji. Pri genitalni okužbi (ponavadi kmalu po porodu) je vulva hudo otekla, sluznica je razžarjena in razpadajoča, izceja se gost rdečerjav smrdeč izcedek. Oteklina zajame tudi kožo, podkožje in mišičnino okolice spolovil, presredka, vimena in trebuha. V začetku je topla in boleča, kasneje pa postane modrikasto-rdeča, hladna in neobčutljiva; na pritisk šušti. Spremembe zajamejo tudi maternico, njena stena postane otekla in razpadajoča, kotiledoni se naglo razkrajajo. Bolezen spremlja huda depresija, neješčnost, mišični drget, splošna oslabelost in visoka vročina. Bezgavke v bližini oteklin so močno otekle. Živali navadno poginejo v 12 do 72 urah, samoozdravitev je izjema.
Pokaži manj
- Benigni plinski edemi
Pokaži več
Benigni plinski edemi in plinske flegmone so posledica okužbe ran z mešano mikrofloro (različne vrste bakterij). Nastale otekline so edematozno flegmozne (hladetinaste otekline), deloma tudi emfizematozne (znotraj so mehurčki plina). Pojavljajo se na različnih delih telesa, zlasti na glavi, rodilih in vratu. Vdorna mesta so običajno travmatske poškodbe v ustni votlini, žrelu in področju medenice po težkih porodih. Splošno zdravstveno staje živali je ponavadi malo prizadeto.
Pokaži manj
- Butulizem
Pokaži več
Butulizem je zastrupitev z bakterijskim toksinom butulinom, ki ga proizvaja Chlostridium butulinum. Glavni vir toksina so razpadajoča trupla in gnijoč rastlinski material (trava, seno, zrnje, pokvarjena silaža), kjer so dani pogoji za razmnoževanje Cl.butulinum (anaerobni pogoji – odsotnost kisika, visoke temperature). Butulin povzroča paralizo mišic. Zastrupitev se kaže kot oslabljen vid, težave pri žvečenju in požiranju ter napredujoča splošna slabost mišic. Smrt nastopi zaradi paralize dihanja ali prenehanja bitja srca.
Pokaži manj
- Šuštavec (šumeči prisad)
Pokaži več
Tetanus povzroča tetanusni toksin, ki ga proizvaja Chlostridium tetani. Mikrob se lahko razvija le v anaerobnih pogojih, zato do zastrupitve pride v primeru okužbe globokih vbodnih ran, kjer zaradi odmrlega tkiva primanjkuje kisika. Po inkubacijski dobi, ki traja od nekaj dni do 2 tednov se pojavijo mišični krči, najprej kot otrdelost pri hoji, stoji in težave pri žvečenju in požiranju, kasneje pa kot trajni (tonični) krči vratu, žvekalnih mišic, mišic okončin ter iztegnjenega repa in ušes. Žival pogine zaradi krča dihalnih mišic.
Pokaži manj
- Šuštavec (šumeči prisad)
Pokaži več
Tetanus povzroča tetanusni toksin, ki ga proizvaja Chlostridium tetani. Mikrob se lahko razvija le v anaerobnih pogojih, zato do zastrupitve pride v primeru okužbe globokih vbodnih ran, kjer zaradi odmrlega tkiva primanjkuje kisika. Po inkubacijski dobi, ki traja od nekaj dni do 2 tednov se pojavijo mišični krči, najprej kot otrdelost pri hoji, stoji in težave pri žvečenju in požiranju, kasneje pa kot trajni (tonični) krči vratu, žvekalnih mišic, mišic okončin ter iztegnjenega repa in ušes. Žival pogine zaradi krča dihalnih mišic.
Pokaži manj