Granulomi in abscesi

Granulomi oz. granulomska vnetja nastanejo okoli tujka, ki ga organizem težko odstrani. To so lahko eksogeni (prah, trni, lesene trske,groba rastlinska vlakna) in endogeni tujki (odmrlo lastno tkivo, kristali holesterola in sečnine), preživeli mikroorganizmi (od bakterij so to zlasti fakultativno ali oblogatorno znotrajcelične, kot so Mycobacterium tuberculosis, Pseudomonas mallei, Actinobacillus ligniersi, Micobacterium paratuberculosis, Listeria monocitogenes, Brucella abortus in Salmonella sp.; od glivic pa povzročitelji aspergiloze, blastomikoze, kokcidiomikoze, kriptokokoze in histoplazmoze) ali večcelični tkivni paraziti. Organizem omeji infekt tako, da ga obda z granulacijskim tkivom, v katerem so limfociti, vezivne celice in krvne žile. Na zunaj pa začne nastajati čvrsta vezivna membrana. Usoda granuloma je različna glede na stanje organizma in vrsto infekta. Organizem infekt lahko omeji in uniči, na mestu vnetja pa nastane brazgotina, ki se zaradi tršega vezivnega tkiva lahko otipa. Če je infekt hujši pa lahko uide nadzoru organizma – granulomsko vnetje se širi (npr pri tuberkulozi). Območja v sredini vnetja rada nekrotizirajo (celice odmrejo), iz njih nastane gnoj, okolico pa omeji vezivnotkivna kapsula, nastane absces (npr. psevdotuberkulozni absces na bezgavkah).Absces lahko organizem omeji in nevtralizira. Preraste ga vezivno tkivo. Lahko pa se tudi odpre na površino in gnoj izteče (abscediranje)