Akutno kataralno črevesno vnetje

Akutno kataralno črevesno vnetje  (enteritis acuta catarrhalis, katar) se kaže kot pojav redkokašasih ali tekočih izterbkov ter oteklost  in  luščenje črevesne sluznice.

  • Nespecifični črevesni katarji

Pokaži več

Nespecifični črevesni katarji lahko nastanejo zaradi vpliva mehaničnih, kemičnih toksičnih in drugih kvarnih dejavnikov. To so npr. pesek, močno onesnažena, nagnita, zmrznjena, plesniva krma in strupene rastline. Večkrat je hkrati prizadeta tudi prebava predželodcev. Podobno velja tudi prekomernem dajanju odvajal in drugih kemikalij, ki dražijo črevesno sluznico. Do črevesnega katarja lahko privede dolgotrajno pokladanje pesinega perja (nad 50 kg/dan). Dražljaj je še hujši, če v obroku primanjkuje grobe vlaknine. Do podobnih učinkov pride tudi ob pitju hladne vode ob vročem vremenu, ob neustrezni sestavi črevesne mikroflore (entralna disbakterija ali prekomerna rast določenih mikrobov).

Pokaži manj

  • Specifično akutno kataralno vnetje

Pokaži več

 Specifično akutno kataralno vnetje je posledica okužbe s povzročitelji virusne diareje (BVD), zimske driske, salmoneloze, enterotoksemije, trihostrongiloze in drugih črevesnih parazitoz. Bolj ali manj izrazito akutno kataralno vnetje spremlja še vampovo alkalozo ali acidozo, gnitje vampove vsebine, ruminitise, abomasitise, dislokacije siriščnika, zločesto kataralno mrzlico, bakterijske septikemije ter številne zastrupitve. Tako imenovana pašniška driska je večkrat posledica pomanjkanja bakra, presežka molibdena in bujne spomladanske paše, revne z grobo vlaknino.V posameznih primerih je driska lahko posledica alergijske reakcije na beljakovine v travi. Črevesno sluznico utegnejo prizadeti tudi septična vnetja peritoneja in omentuma.

Pokaži manj

  • Klinični znaki in prognoza akutnega kataralnega črevesnega vnetja

Pokaži več

Pri milejšem akutnem katarju ni razen driske opaziti nobenih odstopanj od splošnega stanja živali, pri hujšem pa je močno zmanjšana ješčnost, prežvekovanje in izločanje mleka. Živali so dehidrirane, kožni turgor (napetost kože) je zmanjšan. V beločnici očesa so poudarjena krvne žilice, delovanje srca pa je pospešeno ali upočasnjeno. Glavno bolezensko znamenje je driska,. Iztrebki so redko kašasti ali tekoči, z veliko sluzi, neprebavljenimi delci krme, lahko pa tudi krvi in odluščene črevesne sluznice. Rep in okolica zadnjične odprtine sta onesnažena. Huje prizadete živali so izrazito otožne, med hojo opletajo in rade polegajo. Oči so zaradi splošne dehidracije vdrte. Milejši in nespecifični katarji se po odstranitvi kvarnih dejavnikov pozdravijo v 2 do 5 dneh. Če le-teh ne odstranimo, se akutni katar nadaljuje v kronično črevesno vnetje. V težkih primerih, ki se ponavadi končajo s poginom, gre za specifičen vzročni dejavnik ali pa za hude komplikacije po vnetju črevesja, npr. okvare srca, jeter in ledvic.

Pokaži manj

Kategorije Bolezni